Dostojno plačilo in opredelitev minimalne plače prof. dr. Barbara Kresal, Fakulteta za socialno delo in Ekonomska fakulteta in Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
minimalna plača je pomembna pravna in ekonomska kategorija zgolj ekonomsko obravnavanje minimalne plače in njene definicije ne zadostuje, pa vendar: številne ekonomske analize, različne ugotovitve
zmanjševanje revščine zaposlenih, Zagovorniki (neo)liberalistične politike zatrjujejo, da naj bi imela minimalna plača negativne gospodarske učinke in povzročala večjo brezposelnost. Vse več raziskav kaže, da ta teza ne drži. Vse več raziskav kaže, da ima minimalna plača lahko – če je določena v ustrezni višini in če pokriva vse, ki potrebujejo delovnopravno varstvo – številne pozitivne učinke, kot so: zmanjševanje revščine zaposlenih, zmanjševanje diskriminacije, zagotavljanje bolj enakega plačila delavk in delavcev ter drugih zapostavljenih skupin delavcev, spodbujanje produktivnosti in inovativnosti, vlaganja v zaposlene, njihovo izobraževanje in usposobljenost, spodbujanje domačega povpraševanja in posledično novega zaposlovanja, presktrukturiranje v smeri zahtevnejših in bolj kakovostnih delovnih mest itd..
S perspektive človekovih pravic je vprašanje minimalne plače in njene višine predvsem vprašanje pravice do dostojnega plačila, človekovega dostojanstva. In tudi spoštovanja mednarodnih zavez, ki izhajajo iz za Slovenijo zavezujočih mednarodnih in evropskih delovnopravnih standardov. Minimalna plača koncept dostojnega dela koncept dostojnega plačila urejanje delovnih razmerij, izhajajoč iz človekovih pravic Ekonomske analize minimalne plače so lahko uporabne in upoštevne le, če se gibljejo znotraj zavezujočih mednarodno, ustavno in delovnopravnih okvirjev, tj. le če poznajo in razumejo ter posledično upoštevajo tudi mednarodnopravne standarde delavskih in socialnih pravic, ki zavezujejo Slovenijo.
Pravica do neke minimalne plače, ki zagotavlja dostojno življenje, je na mednarodni ravni priznana kot temeljna delavska pravica, človekova pravica. Spremenjena Evropska socialna listina konvencije MOD Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah
TEST: Evropska socialna listina – Evropski odbor za socialne pravice da bi plače lahko zagotavljale dostojen življenjski standard v smislu prvega odstavka 4. člena Listine, ne smejo biti nižje od minimalnega praga, ki je določen na ravni 50% povprečne neto plače v državi; zahteva o zagotavljanju dostojnega življenjskega standarda je izpolnjena, če neto minimalna plača znaša več kot 60% neto povprečne plače v državi; če je neto minimalna plača med 50% in 60% neto povprečne plače, pa mora država izkazati, ali takšna plača zadostuje za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda.
Evropska socialna listina – Evropski odbor za socialne pravice Leto 2010 – Slovenija krši pravico do pravičnega plačila (Conclusions 2010): Evropski odbor za socialne pravice je ugotovil, da je neto minimalna plača v Sloveniji precej pod zahtevanimi 60% oz. pod 50%, in da je zato minimalna plača očitno nepravična (manifestly unfair) in da Slovenija krši zahteve glede minimalne plače iz Evropske socialne listine. zvišanje minimalne plače 2010 (Zakon o minimalni plači, ZMinP, Ur.l.RS, št. 13/2010) Januar 2015 – objava Conclusions 2014 : Evropski odbor za socialne pravice ugotovil, da min. plača v Sloveniji presegla minimalni prag 50%, zato je Odbor zahteval dodatne podatke in odložil odločitev, Slovenijo pa med drugim tudi pohvalil za napredek (»long-term situation with regard to wages has improved«).
Evropska socialna listina – Evropski odbor za socialne pravice Conclusions 2014 (objavljeno januar 2015): … Kot problematično je izpostavil nekaj nejasnosti in pomanjkljive podatke, zato je zahteval za vnaprej jasne podatke o bruto in neto zneskih minimalne in povprečne plače, … izpostavil je problem velikih razlik v najnižjih plačah po regijah in po dejavnostih (domnevno naj bi nekateri podatki kazali, da so v nekaterih primerih dejansko izplačane plače nižje od ravni minimalne plače), … zahteval podatke o ukrepih za zagotovitev, da se minimalna plača dejansko uporablja in spoštuje v slabo plačanih dejavnostih in regijah, primerjava z drugimi državami sporna priporočila OECD
Spremenjena opredelitev minimalne plače Spremenjena opredelitev minimalne plače? - dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo? Sprememba opredelitve minimalne plače je s strokovnega delovnopravnega vidika smiselna in utemeljena. Pravico do omenjenih dodatkov imajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih vsi in ne le nekateri (le bolje plačani) delavci. Sprememba definicije minimalne plače bi zagotovila, da bi bili vsi delavci, tako tisti z višjimi plačami kot tisti z nižjimi plačami, obravnavani enako glede dodatka za nočno delo, nedeljsko delo in delo na praznik. Zagotovila bi, da bi te dodatke dobili vsi tisti delavci, ki so zaradi okoliščin, v katerih delajo, upravičeni do neke odmene, če delajo v takšnem neugodnem delovnem času. Koncept plačila za delo – Koncept dostojnega plačila
SKLEPNO: DOSTOJNO PLAČILO IN OPREDELITEV MINIMALNE PLAČE Pravica do neke minimalne plače, ki zagotavlja dostojno življenje, je na mednarodni ravni priznana kot temeljna delavska pravica, človekova pravica. Ustrezna definicija in višina minimalne plače ima številne prednosti in pozitivne učinke. Ustrezna višina in usklajevanje minimalne plače lahko ustrezno poveča razpoložljive dohodke gospodinjstev in zmanjšuje revščino zaposlenih. Določanje minimalnih plač ni in ne sme biti nadomestilo za kolektivna pogajanja, ampak se ta dva načina urejanja plač med seboj dopolnjujeta, minimalna plača pa mora biti podlaga, iz katere izhajajo socialni partnerji pri svojih pogajanjih.
Hvala za vašo pozornost !