Odprti standardi in odprti formati (v državni upravi) Poslovna Linux konferenca Matija Šuklje Portorož, 28.09.2009 http://matija.suklje.name
Kaj so standardi = enotna pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate namen: obča uporaba in čimvečja urejenost s konsenzom sprejemajo standardizacijska telesa (npr. SIST, DIN; CEN, CENELEC, ETSI; ISO, IEC; IETF, W3C, OASIS) de iure (vs. de facto) neobvezni, dokler niso vključeni v zakonodajo ali pogodbe
Življenjski primeri A4 SI merske enote, uteži ipd. PAL / SECAM električna napeljava (kabli, vtičnice itd.) navoj žarnice bencinske ročke, bencin sam kakovost (npr. storitve)
Kaj so (vsebinski) formati = pravila kodiranja podatkov v določeno obliko namen: zapis podatkov v uporabno obliko (npr. za shranjevanje, prikaz, obdelavo) (vsebinski) format lahko določi vsak
Povezava med formati in standardi format + standard = predvidljivost širši doseg večkratna uporabnost
Kaj je odprt standard? Več možnih interpretacij. Najbolj pomembne: EU pogled v European Interoperability Framework pogled, ki ga predstavlja Bruce Perens (avtor Open Source Definition) pogled kot ga je zapisal Georg Greve (FSFE) kot rezultat dialoga
»Odprt standard« — European Interoperability Framework EU inerpretacija »odprtega standarda« (v EIF v1): (stalna) imunost od posegov prodajalca [vendor lock-in] sprejema neprofitna organizacija v odprtem procesu javno in prosto dostopna specifikacija potencialna intelektualna lastnina (npr. patenti) mora biti nepreklicno dostopna brezplačno brez pridržkov ponovne implementacije
Spremembe v European Interoperability Framework v2 Popravki iz prakse: odprti standardi po EIF v2 so tudi odprte tehnične rešitve (npr. W3C, IETF) fokus: interoperabilnost cilj: konkurenčna in inovativna industrija enako dostopni zaprto- in odprto-kodnim ponudnikom kandidate se jemlje v njihovi celoti: vse razširitve morajo biti vključene v standard če ni smotrna uporaba (ali ne obstaja), omiljena pravila hiearhija odprtosti v 2004/18/EC, člen 23/3
Nellie Kroes: »When open alternatives are available, no citizen or company should be forced to use a particular company's technology to access government information […] no citizen or company should be forced or encouraged to choose a closed technology over an open one, through a government having made that choice first.« Evropska Komisionarka Nellie Kroes na OpenForum Europe, Breakfast Seminar
Primeri v računalništvu Unicode ODF [Open Document Format] PDF [Portable Document Format] HTML [HyperText Markup Language] XML [Extensible Markup Language] UML [Unified Modeling Language] RDF [Resource Description Framework] TCP/IP
Kaj je odprt format? = format, ki je hkrati določen kot odprt standard
Primeri uporabe Vsak dan se srečamo z odprtimi standardi in formati in niti ne vemo, da jih uporabljamo. Vedno več je primerov, ko bi odprti standardi in odprti formati bili smotrni. Primeri: odpreš internetno stran pošlješ e-mail procesiraš podatke pobrane na drugem sistemu natisneš star dokument ustvariš sliko, zvočni posnetek, film ipd.
Primer: e-mail IMF [Internet Message Format] Unicode MIME [Multipurpose Internet Mail Extensions] SMTP [Simple Mail Transfer Protocol] IMAP [Internet Message Access Protocol] / POP [Post Office Protocol]
Uporaba v EU 2003 — European Interoperability Framework for pan-European eGovernment Services (EIF v1) 2004-2008 — več dokumentov (povzeti v EIF v2) 2009 — EIF v2 Posamezne države: Francija — obvezna uporaba ODF v javni in državni upravi München, Dunaj, Rim — uporabljajo FOSS rešitve Nizozemska, Danska, ...
Uporaba v RS 2007 — Strategija razvoja informacijske družbe v RS (bazira na EIF) (so bili tudi že prejšnji krajši poskusi kot OSSR projekt na CVI) V praksi: na slovenskih sodiščih se vpeljuje OpenOffice namesto MS Office (in s tem ODF); PDF že prej v uporabi DURS uporablja XML (in XSLT) pri e-Davkih
Koristi državne uprave in družbe prosta izbira (operacijskega sistema, programa, naprave, načina itd.) interoperabilnost (med sistemi, programi, državami itd.) boljša odpornost na čas (veliko težje se izgubi specifikacija, čez leta so stari backupi še uporabni, lažje vzdrževanje) neovirana komunikacija večja konkurenca večja varnost večja inovativnost manjši stroški
Koristi za industrijo Še posebej za mala in srednja podjetja. lažji vstop na trg večja ekonomičnost poslovanja (ni notrebno podvajanje razvoja) večje zaupanje strank manjše poslovno tveganje
Pasti zaprtosti »vendor lock-in« izguba podatkov mrežni učinek patenti in ostale pravice intelektualne lastnine RAND [Reasonable and Non Discriminatory] Licensing
Hvala za pozornost Vprašanja? Matija Šuklje matija.suklje@rutka.net http://matija.suklje.name
Povezave http://documentfreedom.org/Open_Standards http://www.openstandards.net/viewOSnet3C.jsp http://www.fsfe.org/en/fellows/greve/freedom_bits/an_emerging_understanding_of_open_standards http://www.parliament.uk/documents/upload/POSTpn242.pdf http://perens.com/OpenStandards/Definition.html http://www.csrstds.com/openstds.html http://www.fsfeurope.org/projects/os/ps.en.html http://www.rotman.utoronto.ca/timothy.simcoe/papers/OpenStandards_IPR.pdf http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/03/1374&format=HTML&aged=1&language=EN&guiLanguag e=en http://www.itwire.com/content/view/21561/1127/ http://www.epracticejournal.eu/document/5156