Stanje poslovne informatike v Sloveniji Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko ZIT, GZS

Sodelavci Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave) Prof. dr. Miro Gradišar Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger Prof. dr. Jurij Jaklič Prof. dr. Andrej Kovačič Doc. dr. Peter Trkman Prof. dr. Tomaž Turk Dr. Peter Baloh Dr. Jaka Lindič Mag. Aleš Popovič Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon. Jure Erjavec, univ. dipl. ekon. Anton Manfreda, univ. dipl. ekon.

O raziskavi Služba za informatiko Informacijska tehnologija Namen: Raziskati stanje v srednjih in velikih podjetjih/CIO vidik Nadaljevanje raziskav preteklih let (časovna analiza in primerjava stanja) Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in primerljiv Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu Zaupnost Primerjava sodelujočega podjetja s povprečjem v panogi in gospodarstvom 87 (15 javnih organizacij, 27 srednje velikih podjetij in 45 velikih podjetij) organizacij v Sloveniji, 2009 Tematski sklopi: Služba za informatiko Informacijska tehnologija Strateško načrtovanje informatike  Naložbe v informatiko Management poslovnih procesov Celovite programske rešitve Poslovna inteligenca (poslovno obveščanje) Elektronsko poslovanje Uspešnost poslovanja

Cilji Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne informatike v Sloveniji Mednarodna primerjava Povezava informatika - uspešnost poslovanja Napotki slovenskim podjetjem Tuje raziskave so nasprotujoče – carr do tehnološka utopija

Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko Služba za informatiko Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 5/19

Služba za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 6/41

Informacijske tehnologije in koncepti Prioritete uvajanja IT   PIS09 PIS05 Mehanizmi za zagotavljanje varnosti podatkov 1. Celovite programske rešitve (ERP) 2. Dokumentni sistemi 3. 4. Virtualizacija strežnikov - Orodja poslovne inteligence (business inteligence) 5. 6. Orodja za management podatkov (storage management) Rešitve za management odnosov s strankami (CRM) 7.

Informacijske tehnologije in koncepti

Informacijske tehnologije in koncepti

Naložbe v informatiko Naložbe v informatiko v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,33% (PIS05 1,46%) Stroški informatike v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,42% 10/41

Naložbe v informatiko Naložbe po vrsti opreme strojna oprema: 43,08% programska oprema: 35,75% omrežna oprema: 21,18% Naložbe po pomenu za konkurenčno sposobnost osnovna, “nekonkurenčna” dejavnost: 76,95% dej. za doseganje konkurenčne prednosti: 13,55% dej. za dolgoročno ohranjanje konkur. pred.: 9,50% pri zadnjih dveh kategorijah je približno polovica vlaganj v programsko opremo, nato v strojno in omrežno 11/41

Strateško načrtovanje informatike SLO: 50% (2001) Singapur: 63% (1997) ZDA: 56% (1996) VB: 48% (1995) Z leti nespremenjeno Gartner: Povezava med strateškim poslovnim načrtom in strateškim načrtom informatike na 2. mestu med prioritetami aktivnostmi vodij služb za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

Celovite programske rešitve Na kakšen način je ERP pridobljen? Državna uprava Podjetja lasten razvoj 0% 17% razvoj zunanjih izvajalcev 25% 24% nakup slovenske rešitve 75% 20% nakup tuje rešitve 39% Povprečno število uvedenih modulov v organizaciji (Državna uprava): 3,5 Povprečno število uvedenih modulov v podjetju: 6,7 Najpogosteje uvedeni moduli: Finančni management (angl. »Financial Management« - FI) Prodaja in distribucija (angl. »Sales and Distribution« - SD) Človeški viri (angl. »Human Resources« - HRM) Materialno poslovanje (angl. »Material Management« - MM) Redko uvedeni moduli: Management oskrbne verige (angl »Supply Chain Management« - SCM) Management odnosov z odjemalci (angl »Customer Relationship Management« - CRM)

Celovite programske rešitve 1 = sploh se ne strinjam 7 = popolnoma se strinjam Uspešnost projekta: Rezultat je v skladu s pričakovanimi rezultati, stroški in terminskim načrtom Tujina – 9 in 17 % (različni viri) Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

BI in ERP: pokritost potreb in prioritete Razmerja precej podobna kot leta 2005, pokritost potreb in prioritete na področju BI rahlo v desno (v srednjem delu) 1 = sploh niso pokrite 7 = odlično pokrite 1 = sploh ni prioriteta 7 = najvišja prioriteta 17

Uporaba tehnologij s področja BI 1 = ne obstaja 7 = zelo prisotno 18/41

Ključne ugotovitve Vodja službe za informatiko redko član najvišjega vodstva. Prioritete uvajanja predstavlja varnost, ERP in dokumentni sistemi (vsebinske rešitve niso prioriteta). Naložbe v informatiko so nekoliko manjše kot pretekla leta in še vedno manjše kot v tujini. Skoraj četrtina naložb usmerjena v informatizacijo dejavnosti, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost ali pa naj bi jo dolgoročno vzdrževale. Še vedno se več vlaga v strojno opremo in omrežja kot pa v programsko opremo (razen pri dejavnostih, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost). Delež podjetij, ki strateško načrtuje informatiko ostaja v slovenskem okolju nespremenjen (55%) in bistveno nižji kot v tujini. Služba oz. skupina za MPP v večini podjetij (64,4%) sploh ne obstaja. Poslovni procesi postajajo pomembni, vendar se to dogaja počasi in necelovito v smislu MPP. Prevladuje prenova posameznih poslovnih procesov, zlasti vidika zniževanja stroškov; tako z metodološkega vidika kot tudi z vidika iniciative za takšne projekte. Uporabljajo se predvsem splošna (grafična) orodja za pripravo modelov procesov (Visio, Powerpoint), kar tudi potrjuje predhodne ugotovitve. Uspešnost uvedb ERP v slovenskih organizacijah bistveno višja kot v tujini. Uvajanje BI v Sloveniji zaostaja, vendar …… se v zadnjih letih povečuje zanimanje in prioriteta, ki pa še vedno ne dosega svetovne ravni. Gonilo je pogosto (ne vedno) hitrejša priprava poročil, njihova točnost ter želja, da bi imeli podatke na enem mestu.