Samostojno življenje: Izobraževanje otrok z oznako intelektualne oviranosti (s poudarkom na lažji motnji v duševnem razvoju) Mojca Pušnik, 4.l. izr., š. l. 2010/11

Zakonodajni okvir Zakon o osnovni šoli (1996) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000) Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami potrebami (Ur. l. RS 54/03 in 93/04) Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS 54/03 in 93/04)

Postopek usmerjanja otrok Zavod Republike Slovenije za šolstvo Oddelek za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Postopek vodi pristojna območna enota Zavoda za šolstvo Komisija (učitelj/vzgojitelj, zdravnik specialist pediater/šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter izvedenca: zdravnik specialista in defektolog/specialni pedagoga) poda strokovno mnenje Zavod RS za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja.

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami 10. člen (usmeritev v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo): slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni, z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z motnjami vedenja in osebnosti. (navadna OŠ → INTEGRACIJA, navadne OŠ v zavodih, npr. CIRIUS Kamnik - gibalno ovirani). Pod ta člen praviloma ne usmerjajo intelektualno oviranih otrok, razen kot ‘napačne’ diagnoze (primer: MAS – kot dolgotrajno bolni otroci, včasih tudi otroke z downovim sindromom) 12. člen (usmeritev v prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom): slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani (zavodi, navadne OŠ) 13. člen (usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom): otroci z lažjo MDR, z več motnjami, ki imajo tudi lažje MDR. (OŠPP) Izjemoma se lahko v ta program usmeri tudi otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. 14. člen (usmeritev v posebne programe vzgoje in izobraževanja): otroci z zmernimi, težjimi in težkimi MDR, pri katerih se v času šolanja pojavi potreba po vključitvi v rehabilitacijske programe 15. člen (vzgojni program): Otroci z motnjami vedenja in osebnosti usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Pri katerih je zaradi motenj ogrožen njihov zdrav razvoj, oziroma ogrožajo okolico v taki meri, da potrebujejo vzgojo v zavodu, se oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Diagnoza, kriteriji, … medicinski model Kriterij za diagnosticiranje otroka kot osebe z mejno ali lažjo motnjo v duševnem razvoju je povezan predvsem s slabimi učnimi spretnostmi, kar pomeni da ima otrok težavo pri spremljanju pouka in ne more dosegati minimalnih standardov znanja Ocena, ki temelji na tem kriteriju, kaže na ohlapno in nedefinirano klasifikacijo, zato se te diagnoze prekrivajo z drugimi dejavniki, kot so ekonomski in socialni status otrokove družine. To je še posebej očitno med otroki, ki so pripadniki etničnih manjšin (Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti, Zaviršek 2005: 228)

Civilni hendikep romski otroci so desetkrat bolj pogosto kategorizirani z oznako motnje v duševnem razvoju, kot neromski. Deprivirajo jih večkratno; ko so potisnjeni v paralelni šolski sistem in ko jim onemogočijo primerno izobrazbo, zaposlitev, stanovanje in spoštovanje okolice V Sloveniji 1,3 % vseh otrok obiskuje posebne šole, od vseh romski otrok pa je v teh šolah 13,9% otrok (Zaviršek, D. (2004), Surviving the ethnicity and disability: minority children in public care)

Generalna skupščina Združenih narodov je 13 Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov (Slovenija jo je podpisala leta 2007) Države podpisnice se zavezujejo, da bodo zagotovile in spodbujale polno uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide brez kakršne koli diskriminacije zaradi invalidnosti

Države pogodbenice zagotavljajo: da invalidi zaradi invalidnosti niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema in da invalidni otroci zaradi invalidnosti niso izključeni iz brezplačnega in obveznega osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja, v skupnostih, v katerih živijo primerne prilagoditve glede na posameznikove potrebe invalidom v splošnem izobraževalnem sistemu potrebno pomoč in jim omogočajo učinkovito izobraževanje učinkovito, posamezniku prilagojeno pomoč v okolju, ki invalidom zagotavlja največji mogoči akademski in socialni razvoj, da se doseže popolna vključenost ( Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije)

Srednje šole Po pregledu Katalogov znanj nižjega poklicnega izobraževanja sem ugotovila, da ni programa, ki bi ponudil vsaj osnovna znanja tujega jezika, npr. v današnjem svetu nujne angleščine največji delež ur ima praktično izobraževanje (blizu 60 %), ki ga izvaja šola kot praktični pouk v šolskih delavnicah. Teoretičnega pouka je približno dva dni v tednu (Center RS za poklicno izobraževanje) V izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se poleg otrok iz 10. člena tega pravilnika lahko usmerijo tudi otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (11. člen Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v programe nižjega poklicnega izobraževanja)

Srednješolski programi - nižje poklicno izobraževanje, 2 Srednješolski programi - nižje poklicno izobraževanje, 2.5 let (šolsko leto 2010/2011): Obdelovalec lesa Obdelovalec lesa (GLU, GJM) Pomočnik pri tehnologiji gradnje (Gradbinec, Tesar opažev, Upravljalec gradbene mehanizacije) Pomočnik v biotehniki in oskrbi (Pomočnica gospodinje, Pomočnik kmetovalca ,Pomočnik mesarja, Pomočnik peka in slaščičarja, Pomočnik v živilstvu , Pomočnik v biotehniki ) Pomočnik v tehnoloških procesih (Obdelovalec kovin , Ličar) Pomočnik v tehnoloških procesih (GIB) (Monter električnih naprav) Pomočnik v tehnoloških procesih (GLU, GJM) (Obdelovalec kovin ) Pomožni administrator (GIB) (Ministrstvo za šolstvo in šport)

Urhova v svojem članku piše, da se nadaljnje šolanje poklicnega usposabljanja po končani OŠPP izkaže za veliko oviro, glede na ozkost izbire in nedostopnost. Programi med katerimi izbirajo učenci, bodoči dijaki, so maloštevilni, slabo zaposljivi, brezperspektivni, zastareli, 'moško specifični' in pogosto izvajani le v večjih mestih, regijska porazdelitev programov je neenakomerna. Dekleta imajo majhno možnost izbire, po novem se lahko izšolajo za pomočnico v biotehniki in oskrbi. Po starih programih (ki jih krčijo, ukinjajo in le kozmetično preimenujejo, op. a.) so to poklici pomočnice gospodinje oz. oskrbnice, pomočnice peka in slaščičarja ter pomočnica konfekcionarja, slednjega to šolsko leto (2010/11) že ni več med razpisanimi. Neredke so situacije, ko starši predvsem hčeram po končani OŠPP ne omogočijo nadaljnjega šolanja (op. cit.: 59) in te gospodinjijo doma, ob polnoletnosti pa se vključijo v varstveno-delovni center v bližini kraja bivanja. (Urh, Š. (2005), Položaj oseb z oznako duševne prizadetosti s posebnim poudarkom na izključenosti žensk z intelektualno oviro) Osebe, upravičene do namestitve v VDC-je so mladi po 18. letu starosti z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami (Zaviršek, D. (2005) Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti)

Vstopanje socialnega dela Socialno delo se mora zavedati, da dokumentacija ni sklop vrednostnih papirjev, ampak vselej vsebuje predpostavke o ljudeh, ki jih obravnava. Socialni delavci pogosto menijo, da ne morejo vplivati na proces sooblikovanja zakonov, dokumentacije, vendar je njihov vpliv možen in nujen Cilj socialnega dela je opolnomočenje uporabnikov, zato je potrebno znati brati dokumentacijo s kritičnim očesom, ter s tem prepoznati implicitne vrednostne sodbe, ki jih takšni papirji vsebujejo Potreben je razmislek, ali bo ta dokumentacija človeka v prihodnje ovirala pri samostojnem življenju, ali bo prispevala k uresničevanju njegovih pravic in samostojnega življenja (Zaviršek, Zorn, Videmšek 2002: 215-216)

Modeli socialnega dela s hendikepiranimi otroki: model upoštevanja kulturnih razlik pri delu z otroki dvojno zagovorništvo krepitev individualnih in kolektivnih pravic hendikepiranih otrok in pripadnikov etničnih manjšin zagovarjanje pravic manjšinskih otrok za običajno življenje v skupnosti (Zaviršek, D. (2005), Hendikepirane matere – hendikepirani otroci)

Konceptualni premiki, ki morajo postati običajne prakse v Sloveniji: uveljavitev koncepta neodvisnega življenja. Namesto 'vključitev' v obliki izključevanja krepitev spoštovanja raznovrstnosti/razločnosti, namesto 'drugačnosti' podpora, ki krepi posameznikove spretnosti, talente, želje diagnostična obravnava kot podpora pri neodvisnemu življenju in ne končni cilj premik od perspektive deficita do perspektive utelešene razlike (Obrazi socialnega izključevanja: razumevanje vsakdanjega življenje oviranih ljudi kot temelj konceptualnih premikov, Darja Zaviršek, 2010 )

Etika oviranih nas uči, kako razviti načine enakega obravnavanja vseh ljudi in vseh ljudi ne glede na njihove posebnosti. 'Drugačen' otrok postane objekt negativne primerjave, ki veča in utrjuje socialno razdaljo (Zaviršek 2009: po Akerman 2009)

Intervju – otroci z MAS Seveda ni vse idealno in na OŠ, kjer ni angažiranosti in volje delati v dobro otrok, se verjetno marsikaj 'ne da', ker to 'ni možno'. Problem na zakonodajni ravni se rešuje z 'napačno' diagnozo, ki omogoči otroku, da dobi dodatno pomoč Problem (pre)poznega diagnosticiranja Ni sistemske rešitve za spremljevalca/asistenta, ki bi ga otroci z MAS potrebovali zaradi sebe, v veliki meri pa tudi, da se razbremeni učiteljico. Slednja mora vložiti ogromno truda v to, da razred in otrok z avtizmom v njem, funkcionira Inovativne rešitve konkretnih situacij so podobne opisanim v knjigi P. Whitakerja (2011) Težavno vedenje in avtizem: Razumevanje je edina pot do napredka

Primeri dobre prakse Glasbena šola Krško. Edini v Sloveniji omogočajo izredni program glasbenega izobraževanja otrokom s posebnimi potrebami, ki se jim program individualno prilagodi YHD. Osebna asistenca → samostojno življenje Center za avtizem. Program zaposlovanja oseb z avtizmom. Načrt: ustanovitev respite-care centra

Medijske reprezentacije Poudarja in glorificira se moč in usmerjenosti, da hendikepirana oseba premaga bolezen. »/../študent fakultete za šport in paraolimpijski plavalec, ki je pogovor obogatil z lastnimi izkušnjami, saj je od rojstva invalid. Včasih odrinjen, včasih pomilovan, vendar do konca vztrajen. Svetel zgled za vse ljudi.« Stiske se personificira, poudarja se 'pozitivne' lastnosti posameznika, kot so vztrajnost, ljubezen, vera, volja, ki postanejo ključne za izboljšanje kvalitet življenja. Pogosteje se prikazuje osebe s fizičnimi poškodovanostmi, saj lahko pri njih najbolj sporočijo uspehe tehnologije, vrnitev v 'normalno'. Namen medijskih reprezentacij je pogosto ta, da ponudi podobo, pred katero se lahko gledalec oddahne in naredi moralni sklep: 'saj jim ni tako slabo, lahko so še srečni, kaj več pa lahko pričakujejo.' Zgornji citat iz revije Ona je predstavljen na takšen način - kot zgodba o uspehu (Zaviršek, D. (2000), Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetih ljudi) Večina mater pripoveduje zgodbe o uspehu, upanju in napredku. Otrok je pogosto predstavljen kot 'bojevnik', 'čudežni otrok', edini, ki je kaj preživel, ki bo kaj postal. To je 'subtilni diktat pozitivnih zgodb' (Landsman 1998: 70, po Zaviršek 2005: 8)

Literatura    Akerman, B. (2009), Izabela – Pravljica o princeski, ki je jecljala, Ljubljana, Fakulteta za socialno delo. Landsman, G. (1998), Reconstructing Motherhood in an Age of 'Perfect' Babies: Mothers of Infants and Toddlers with Disabilities, Signs, 24, 1: 22-40. Urh, Š. (2005), Položaj oseb z oznako duševne prizadetosti s posebnim poudarkom na izključenosti žensk z intelektualno oviro, Socialno delo 44, 1–2.: 93-99. Zaviršek, D. (2005), Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti. V: Andreja Črnak-Meglič (ured.), Otroci in mladina v prehodni družbi: analiza položaja v Sloveniji, Ljubljana, MŠŠ – Urad. RS za mladino in Založba Aristej. Zaviršek, D., Gorenc, K. (2007), Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo. Lahko branje, Ljubljana, Modra – društvo za raziskovanje in uresničevanje psihosocialnih potreb žensk in YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Zaviršek, D., Zorn J., Videmšek P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Študentska založba, Ljubljana. Zaviršek, D. (2004), Surviving the ethnicity and disability: minority children in public care. In: Trygged, Sven (ed.). Moving away from residential care: reports from the 2nd Confference on children and residential care, Stockholm, May 2003. Stockholm: Stockholm University, Depratment of social work, pp. 22-37. Zaviršek, D. (2005), Hendikepirane matere – hendikepirani otroci, Socialno delo 44, 1–2.: 93-99. Zaviršek, D. (2000), Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetih ljudi, Založba /*cf., Ljubljana. Whitaker, P. (2011), Težavno vedenje in avtizem: Razumevanje je edina pot do napredka. Ljubljana, Center za avtizem. Peternel Pečauer, H. (2011), Zaprti med štiri stene, Ona, 29. marec, leto 13, št. 12.

Korošak, M. (2011) Najprej je otrok, šele nato sindrom, Naša žena, 1 Korošak, M. (2011) Najprej je otrok, šele nato sindrom, Naša žena, 1. marec, letnik LXXI, številka 3. Viri:  Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP). Uradni list RS, 54/2000, 118/2006, 3/2007.    Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI), Uradni list RS, 37/2008. Zakon o osnovni šoli (ZOsn). Uradni list RS, 12/1996, 33/1997, 59/2001, 71/2004, 23/2005, 53/2005, 70/2005, 60/2006, 81/2006, 102/2007, 107/2010.   Metljak, U. (2009) Okvir za ocenjevanje težav ter odločitev o usmerjanju, Zavod RS za šolstvo. (7. marec 2011) http://www.zrss.si/pdf/UPP_Okvir_za_ocenjevanje_tezav_ter_odlocitev_o_usmerjanju_21jul09.pdf Ministrstvo za šolstvo in šport. (9. marec 2011) http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/NPI/nizje.htm Center društvo za avtizem. (9. marec 2011) http://www.avtizem.org/prvi_znaki.html http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/1b5/e00/PREDLOGI-IN-KOMENTARJI-PREDLOGA.....pdf  Center RS za poklicno izobraževanje. (7. marec 2011) http://www.cpi.si/nizje-poklicno-izobrazevanje.aspx YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. (9. marec 2011) http://www.yhd-drustvo.si/slo/index.php?topic=Predstavitev Glasbena šola Krško. (17. marec 2011) http://www.g-s.kk.edus.si/ip.html  Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. (9. marec 2011) http://www.nsios.si/zakonodaja/2009021316203916/ VSE FOTOGRAFIJE SO S SVETOVNEGA SPLETA IN NISO LAST AVTORICE.