TEMELJI EVROPSKE PODNEBNE POLITIKE mag. NIVES NARED, MBA Maj 2013

GLOBALNI CILJ Mednarodna skupnost se je dogovorila, da je potrebno globalno segrevanje omejiti na ne več kot 2oC glede na temperature iz predindustrijskega obdobja

POLITIKA BLAŽENJA PODNEBNIH SPREMEMB 2020: Podnebno energetski paket 1 20% manj emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 20% delež obnovljivih virov energije v končni porabi 20% povečanje energetske učinkovitosti 2030: Podnebno energetski paket 2 40 % zmanjšanje emisij TGP 2050: Kažipot za prehod v nizkoogljično družbo Energetika 2050, Transport 2050 80 % zmanjšanje emisij TGP upravičeni stroški pri investiciji v napravo, ki zrak manj obremenjuje z emisijami CO2, so stroški, ki so enaki razliki investicijskih stroškov med to napravo in običajno napravo upravičeni stroški so zgolj dodatni stroški potrebni za doseganje okoljevarstvenih ciljev: 1. Nakup zemljišča, če je to izključno potrebno za doseganje ciljev varstva okolja 2. Naložbe v stavbe, obrate, opremo, ki imajo namen zmanjšati onesnaževanje 3. Naložb v prilagoditev proizvodnih postopkov z vidika varovanja okolja intenzivnost pomoči: 40%: državna pomoč lahko v obliki takse pokriva največ 40 %upravičenih stroškov pri investiciji v napravo, ki zrak obremenjuje manj z emisijo CO2 * 10%: intenzivnost se poveča za 10 %, če gre za srednje velika in majhna podjetja + 10% če gre za če gospodarska družba kot prejemnik pomoči nahaja na območju , ki je upravičeno do dodeljevanja regionalne državne pomoči 3

CILJI 2020 PREDVIDLJIVOST, DOLGOROČNOST, GOTOVOST zmanjšanje emisij EU-27 za 20% ali celo 30% glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi na 20%, zmanjšanje primarne rabe energije za 20% z povečanjem energetske učinkovitosti PREDVIDLJIVOST, DOLGOROČNOST, GOTOVOST eu2008.si

20% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Prispeva k multisektorskim učinkom: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Prihranki energije in zagotovitev energetske varnosti Zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza energentov Spodbuja tehnološke inovacije Izboljša kakovost zraka Onemogoča nove ogljično intenzivne investicije Nova delovna mesta (1,5 milijona na področju OVE)

PEP 2020 Direktiva 2009/29/ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi, Odločba 406/2009/ES o delitvi naporov za doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov Direktiva 2009/28/ES o obnovljivih virih energije Direktiva 2009/31/ES o zajemanju in shranjevanju ogljika Smernice za državno pomoč na področju varstva okolja eu2008.si

GHG Target: -20% compared to 1990 -14% compared to 2005 EU ETS Non ETS sectors -10% compared to 2005 27 Member State targets, stretching from -20% to +20%

Nova EU arhitektura zmanjševanja emisij TGP po letu 2013 Kyotsko obdobje – nacionalni cilji Post -kyotsko obdobje – 1 x Cilj EU-27 27 x Nacionalni cilji 1x Cilj EU-27 2% redistribucija za tiste DČ, ki so že dosegle cilj -20%”

Kaj je EU-ETS ? EU zakonski okvir: DIREKTIVA 2009/29/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov prvi in največji mednarodni sistem trgovanja z emisijami TGP vključenih cca 11500 naprav iz EU-27, ki predstavljajo cca 50% emisij TGP pomoč DČ pri doseganju ciljev iz Kjotskega protokola na način cenejšega zagotavljanja skladnosti. načeloma upravljavcem naprav zagotavlja (naj)nižje stroške zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

Namen trgovanja doseči okoljske cilje na cenovno najugodnejši način ne omogoča zmanjšanja emisij komplementarnost z okoljsko dajatvijo za CO2 signal za investicije v nizko ogljične tehnologije

Kdo je vključen po definiciji? Vse zgorevalne naprave z nazivno toplotno močjo več kot 20MW Proizvodnja in predelava železa in jekla Proizvodnja cementa in apna Proizvodnja papirja Proizvodnja stekla Proizvodnja opeke in keramičnih izdelkov ter še nekateri ostali industrijski sektorji od leta 2012 še letalski prevozniki, od leta 2013 tudi proizvodnja aluminija, proizvodnja amoniaka)

Kako deluje ? (zgled) 100t 100t 130t 120t 50t 100t 100t 80t 80t 50t Podeljeno z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov 2008-2012 (100t/leto) 200t Nakup ? Lastni ukrepi ? 180t 100t (za em.2009) 100t (za em. 2010) 130t 120t 50t 100t za em. 2008 100t 80t 80t 50t 1. Podelitev kuponov in 1.stanje na trgovalnem računu 2. Podelitev in stanje na trgovalnem računu (dne 28.2.2009) Dejanske emisije za leto 2008 (obveznost izdelave poročila do 31.3.2009) Novo stanje na trgovalnem računu po predaji emisijskih kuponov 30.4.2009 3. Podelitev in stanje na trgovalnem računu (dne 28.2.2010) Dejanske emisije 2008 (obveznost izdelave poročila do 31.3.2010) Novo stanje na trgovalnem računu po predaji emisijskih kuponov 30.4.2010 2008 2009 2010

cca -32MtCO2/leto

Proizvodnja električne energije: 0% brezplačnih pravic KDO? Industrija: Leta 2013 – 80% brezplačnih pravic Leta 2020 – 30% brezplačnih pravic Leta 2027 – 0% brezplačnih pravic Sektorji, ki so izpostavljeni “premiku emisij” – 100% brezplačnih pravic Proizvodnja električne energije: 0% brezplačnih pravic (razen ob izpolnjevanju dodatnih pogojev izjem iz člena 10c RS ni med izjemami)) Letalstvo: Leta 2012 – 85% brezplačnih pravic KAKO? Skladno z 2011/278/EU (Benchmarking, 10% najbolj učinkovitih naprav v EU-27) OBVEZNOST RS? Seznam naprav in pripadajočih količin kuponov do 30.9.2011 podlati EK SKLEP KOMISIJE 2011/278/EU o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije

proizvajalci električne energije: celotna količina KDO? proizvajalci električne energije: celotna količina industrija in letalstvo: manjkajoča količina KOLIKO? EU:120Mio kuponov – zgodnja dražba (2012), sicer cca 1000Mio kuponov/leto RS: 0,52Mio kuponov – zgodnja dražba (2012), sicer cca 5Mio kuponov/leto KAJ ? Finančni produkti : 2 dnevni SPOT ali 5 dnevni FEATURES KAKO? Skupni dražbeni sistem (EU-24), DČ dražbeni sistemi (UK, DE, PL); JPA Uradni dražitelj RS = SID Banka NADZOR? Skupni nadzornih vseh dražbenih sistemov; JPA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov

V RS … Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ima 51 naprav (stanje na dan 1.5.2013) struktura naprav cca 96% proizvodnje električne energije in toplote cca 67% emisij iz industrije in industrijskih procesov po letu 2013 še vključitev emisij iz podjetja TALUM d.d. (cca.146.000 tCO2 eq.)

EU-ETS CO2 & vozila CCS SLO TGP emisije 55,2% OVE Segment (8,7MtCO2e) Non EU-ETS Segment (11.7MtCO2e) Skupne emisije TGP v 2020 -6% glede na leto 2005 EU-27=-20% in RS-OVE 25% 55,2% 42,8% to 44,8% eu2008.si

Trgovanje trg v nastajanju prvi in največji mednarodni sistem trgovanja z emisijami TGP vključenih cca 11500 naprav iz EU-27, ki predstavljajo cca 50% emisij TGP EU-27

Kaj je naloga upravljalcev naprav, ki so vključena v shemo trgovanja ? nobena naprava, ki izvaja aktivnosti, ki povzročajo emisije TGP po 1.1.2005 ne more obratovati, če nima dovoljenja za izpuščanje TGP monitoring emisij TGP, preverjeno poročilo o emisijah TGP enkrat letno (do 31.3. t.l.) predati Vladi države članice (v kateri se naprava nahaja) količino emisijskih kuponov, ki je skladna z dejanskimi preverjenimi emisijami v preteklem letu

Pravica do emisije CO2 = nova valuta Nov instrument varstva okolja in trga kapitala Pravica do emisije CO2 = emisijski kupon Pravica do emisije CO2 ima tržno ceno ŠE Ni finančni instrument, le kot izvedeni finančni instrument Blago ali storitev? z emisijskimi kuponi lahko trguje vsaka pravna ali fizična oseba

Emisijski kupon ni finančni instrument skupna denominacija : t CO2 zgolj elektronska oblika prosta prenosljivost trgujejo lahko vse fizične in pravne osebe oznaka: poreklo, obdobje veljavnosti, leto izdaje

Kako trg deluje? Izvorno neorganiziran, svoboden trg Bilateralni dogovori kupcev in prodajalcev Transakcije spremlja register emisijskih kuponov (v RS pooblaščena ARSO) Vstop borz za prodajo električne energije (EEX, BlueNext) Po letu 2013 organiziran trg, podoben trgu vrednostnih papirjev

Značilnost 1. obdobja 2005-2007 t.i.“training period”,ker obdobje 2005-2007 ni Kjotsko obdobje osnovni namen: pridobivanje relevantnih podatkov o napravah za obdobje 2008-2012 (Kjostko obdobje) “Overallocation”: DČ so brezplačno podelile bistveno več kuponov, kot jih je bilo potrebnih za izpolnitev obveznosti upravljavcev EK ni imela vzvodov za preprečitev prevelike alokacije neprenosljivost kuponov (EUA) iz 1. v 2. obdobje Rezultati: vzpostavitev EU platform za trgovanje z emisijami cena EUA je po 1.5.2006 strmoglavila iz 25€/tCO2 na manj kot 0.01€ konec leta 2007 “windfall profits”: predvsem v nekaterih DČ, kjer imajo oligopole na trgu električne energije, so proizvajalci električne energije porabnikom zaračunavali oportunitetne stroške zaradi emisije CO2 neenakopraven položaj med upravljavci naprav znotraj EU-27

Značilnost 2. obdobja 2008-2012 smernice EK za pripravo alokacijskih načrtov, ki morajo omogočati doseganje kjotskih ciljev in ne smejo biti večje od alokacije za obdobje 2005-2007. EK in DČ so razpolagale z verificiranimi podatki o emisijah za obdobje 2005-2007. EK je zavrnila vse alokacijske načrte DČ, katerih rezultat bi lahko bil prevelika alokacija emisijskih kuponov SI in UK sta bili en redkih DČ, ki jim je EK potrdila državni načrt ob prvi predložitvi možnost koriščenja enot iz CDM in JI projektov prenosljivost EUA iz 2. v 3. obdobje vključitev letalstva z letom 2012 (revizija EU-ETS) _____________ Rezultati: zaradi zavrnitve (omejevanja brezplačnih emisijskih kuponov) alokacijskih načrtov so posamezne DČ tožile EK. cena EUA se pred gospodarsko krizo vrne na nivo okoli 25€/tCO2 (trenutno okoli 12€/tCO2). “windfall profits” so nekoliko manjši (kuponi so za upravljavce še vedno brezplačni) pojav “missing traderjev” tudi na področju trgovanja z emisijskimi kuponi investitorji so eksterne stroške CO2 pričeli vključevati v svoje razvojne načrte. še vedno neenakopraven položaj med upravljavci naprav znotraj EU-27

Po letu 2013 CILJ: uvesti enotna merila za celotno EU-27, odpraviti neupravičene dobičke, zagotoviti dolgoročno predvidljivost GLAVNE ZNAČILNOSTI: širitev obsega emisij zajetih v shemo: novi sektorji (aluminij, kemijska industrija, CCS) skupna količina razpoložljivih kuponov se vsako leto zmanjša za 32MtCO2/leto (1,74%) ni več državnih alokacijskih načrtov, formira se ena skupna količina kuponov t.i. “EU cap” prodaja emisijskih kuponov na dražbi kot pravilo proizvodnja električne energije bo vse potrebne količine kuponov kupovala na avkcijah (eliminacija “windfall profits”) razen izjem (Polska, Latvija,..) industrija: brezplačna količina kuponov se bo zmanjševala iz 80% v letu 2013 na 30% v letu 2020 in 0% v letu 2027 brezplačne količine bodo izračunane na podlagi benchmarkov (referenčne vrednosti) benchmarki bodo predstavljali 10% najučinkovitejših naprav v EU-ETS uvaja se sektorje, ki so izpostavljeni “uhajanju ogljika” (100% brezplačnih emisijskih kuponov) harmonizacija preverjanja emisij TGP iz naprav možnost izključitev naprav ki emitirajo manj kot 25.000 tCO2/leto dejstvo je, da je bila sedanja ureditev manj uspešna pri spodbujanju ukrepov za zmanjšanje emisij oz. za zmanjšanje porabe energije če je višina takse (torej “kazni” za onesnaževanje, so onesnaževalci že dovolj stimulirani, da zmanjšajo onesnaževanje pogoj oprostitev: začasnost, za določeno časovno obdobje) in pogojevanje dodeljevanja pomoči s programom onesnaženja v nekaterih ureditvah to urejajo s prostovoljnimi sporazumi med državo in podjetji, naš predlog vsebuje razdeljevanje poči na podlagi javnega razpisa, na katerem se posamezni programi zmanjševanja emisij “kvalificirajo” za pridobitev pomoči in če je državna pomoč moramo upoštevati smernice za dovoljene drž. Pmoči na področju varstva okolja

Zmanjšanje emisij v neETS sektorju Emisije leta 2013: ne smejo biti višje od povprečnih emisij v obdobju 2008-2010 Vsaka država mora po letu 2013 linearno slediti ciljem tako, da leta 2020 ne bo presegla svojih obveznosti.

eu2008.si Vir:EC

Zmanjšanje emisij v neETS sektorju Emisije iz prometa, Emisije iz odlaganja odpadkov, Emisije ind. in storitvene dejavnosti, ki ni vključena v shemo trgovanja Emisije iz kmetijstva Za RS: 4% do 2020 KAKO ? OPTGP 2013-2020

kar po trenutnih predvidevanjih pomeni POVEČANJE DELEŽA OVE Cilj RS: 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020, kar po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, glede na izhodiščno leto 2005 Oblikovanje ciljev/obveznosti za 2030 se je na ravni EU pravkar začelo; določeni naj bi bili v začetku 2015.

POVEČANJE DELEŽA OVE [%] 2005 2009 relizacija 2010 realizacija 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 projekcije AN OVE OVE - Ogrevanje in hlajenje 19,0 25,2 26,4 27,3 24,4 25,4 26,3 28,0 28,7 29,4 30,1 30,8 OVE - Električna energija 33,8 32,2 31,1 ocena 33,7 33,5 35,4 36,0 36,1 38,1 38,6 39,3 OVE - Promet 0,3 2,0 2,8 2,1 3,1 3,5 4,0 4,7 5,6 6,6 7,7 9,0 10,5 Delež OVE 16,1 19,1 19,7 18,9 18,7 19,5 20,1 21,2 21,8 22,4 23,6 24,3 25,3 Nihanje deleža OVE v električni energiji je predvsem posledica gospodarske krize, zaradi česar se je zmanjšala poraba električne energije v industriji za 21 %. V 2010 se je poraba električne energije zaradi gospodarskega okrevanja zopet povečala in to je vplivalo na zmanjšanje deleža OVE elektrike. Vir: AN OVE (2010). 32

54% 39% 31% Delež OVE v proizvodnji električne energije v tem 71% HE 2030 v tem 92% HE 2020 2011 Vir: Osnutek NEP

KAŽIPOT 2050 – ZAKAJ?

KONKURENČNOST NIZKOOGLJIČNEGA GOSPODASRSKEGA RAZVOJA Odgovor političnim zavezam in znanstvenim izsledkom Stroškovno učinkovit način, da EU gospodarstvo postane: Prijazno do okolja Manjša poraba energije Inovacije, R&D čistih tehnologij omogočijo spodbudo konkurenčnosti EU gospodarstva

KONKURENČNOST NIZKOOGLJIČNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA Povečanje energetske učinkovitosti ključno Povečanje deleža OVE: 45% danes, okoli 60% do 2020 in skora 100% do 2050 Zmanjšanje emisij iz prometa za več kot 60% glede na leto 1990

PODNEBNO ENERGETSKA POLITIKA EU Je drveč vlak Do konca letošnjega leta predstavljen PEP 2030 Smer gospodarskega razvoja ? Smer konkurenčnosti gospodarstva EU?

Hvala za pozornost nives.nared@gov.si