Mobilno in vsepovsodno računalništvo v izobraževanju Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

The Information Environment 2010 -digitalna dekada

2010 -digitalna dekada Zaznamuje jo vse bolj intenzivna uporaba osebnih računalnikov, večinoma povezanih v lokalne računalniške mreže in pogosto na internet.

2010 -digitalna dekada V vzgojnoizobraževalnih ustanovah še vedno govorimo o računalniških učilnicah, o večpredstavnostnih računalnikih, digitalnih projektorjih, skenerjih, digitalnih fotoaparatih. Pojavljajo se prvi poskusi uvajanja brezžičnih računalniških omrežij, čeprav še prevladujejo ožičena omrežja in množica kablov.

Bližnja prihodnost Večja mobilnost, ki jo bo zagotavljala množica malih, fizično porazdeljenih napravic, povezanih med seboj z brezžičnimi komunikacijskimi omrežji. Računalniško prihodnost nakazujejo tudi kot prodorno računalništvo (pervasive computing). Pravimo mu tudi povsod navzoče računalništvo (ubiquitous computing). V sklopu prodornega računalništva se srečamo še s pojmom potovalnega računalništva (nomadic computing). Prodorne naprave (pervasive devices) bodo omogočale potujočim uporabnikom nadzor oziroma upravljanje na daljavo. Naprave bodo proaktivno same informirale uporabnika (zgled inteligentni dom).

Mobilno računalništvo Mobilni uporabnik Nomadsko računalništvo

Brezžična omrežja Globalno Satelliti Medkrajevno Urbano V poslopjih Pico-Cell Micro-Cell Macro-Cell dik © V sobi (BlueTooth)

Informiranje in zabava Heterogenost Ad hoc skupnost Osebna domena P2P obvestila Objave Sodelavne aplikacije Uporabnik – naprava Naprava - naprava Inteligentni dom, šola,... Omrežene storitve Informiranje in zabava M-poslovanje Storitve ustanove objave Ad hoc skupnost + Omrežene storitve

Digitalna vključenost Ta pojem pomeni, da mora imeti vsakdo pravico in možnost dostopa do digitalnih vsebin. Dostop mora biti tam, kjer prihaja do učenja in poučevanja. Torej v razredu, v knjižnici, doma, kasneje v službi, pa tudi na počitnicah. In tisti, ki do takih vsebin dostopajo, morajo biti za to usposobljeni. Ta znanja naj bi imeli tako učitelji kot učenci in seveda tudi starši in administrativno osebje.

Kako do šole prihodnosti S stališča akterjev v vzgojno izobraževalnem procesu moramo ugotoviti, kakšni bodo: učitelj prihodnosti, učenec prihodnosti, ravnatelj prihodnosti in tudi starši prihodnosti.

Povezana učeča se skupnost doma V službi Visoke šole Šole Spletne storitve Tehnologije sprotnega učenja Šolski portali Učiteljeva orodja Računalniki vidijo, poslušajo, se učijo A couple of statements about Microsoft's vision and direction: Vision – to create connected learning communities within which learners of all ages can realise their potential This vision is built around a number of themes which include: Mobility and anytime anywhere Integration Collaboration partnership This vision influences all our investments in terms of product development, initiatives and programmes To enable learners, parents, educators and leadership teams to realise their potential, by helping to create Connected Learning Communities where……. access to learning is any time, any place, on any device. Learning is individual and personalised School information systems are agile and support accountability and efficient management Schools, campuses, homes, businesses and community resources are connected in a dynamic, collaborative learning environment

Povezana skupnost Povezani učitelj Povezani učenec Povezani administrator Povezani starši

Razred prihodnosti Učitelju bo omogočeno poučevanje celotnega razreda ali, s pomočjo tehnologije, le delu le-tega. Učenci bodo lahko izbirali med skupinskim ali individualnim učenjem, podprtim z informacijsko tehnologijo pač glede na njihove učne navade. Tehnologija naj bi omogočala dostop do poosebljenih učnih načrtov oziroma učnih poti Tehnologija naj bi omogočala poosebljeno preverjanje znanja oziroma napredovanja v učenju. Tehnologija naj bi omogočala neodvisno sprehajanje med področji učenja. Oprema v šolah naj bi bila fleksibilna.

Razred prihodnosti Na voljo naj bi bili veliki video prikazovalniki Brezžična omrežja za poosebljen dostop do omrežnih virov ob uporabi elektronskih knjig na ultra lahkih notesnikih. Omrežna gradiva naj bi bila na voljo tudi, ko nismo v šoli.

Širokopasovni dostop do interneta. Prav vsaka šola bi morala imeti širokopasovni dostop do interneta. Zaenkrat so za šole še značilne računalniške učilnice, ki pa naj bi z leti zgubljale pomen. Računamo lahko torej, da bo sčasoma vlaganje v računalniške učilnice postalo nepotrebno. To bo hkrati pomenilo, da odpade strošek stalnega osveževanja. Postopno zamiranje računalniških učilnic bo nadomeščala intenzivna raba lastnega mobilnega računalnika v razredu samem. Seveda pa bo potrebno še vedno misliti na socialno ogrožene učence in imeti na voljo nekaj računalnikov, ki bi si jih lahko izposojali, morda le za delo v šoli, morda tudi za delo na domu, podobno, kot si danes izposojamo knjige. Je pa to šele vizija prihodnosti.

Brezžična omrežja V bodočnosti bo izrazit poudarek na brezžičnih omrežjih, trenutno je še problem varnost. Ena od prednosti brezžičnih omrežij je tudi v večnamenskosti in s tem večji fleksibilnosti prostorov, ki so lahko v danem trenutku računalniško opremljena učilnica, v drugem pa kaj drugega.

Mobilnost - storitve Postopno prehajanje na mobilno tehnologijo naj bi spremljal večji poudarek informacijskih storitev, ki jih šola nudi. Pri tem naj bi bilo izhodišče, kako lahko računalniški strežniki koristijo učencu in učitelju v razredu, in kako lahko koristijo učencu in učitelju pri delu doma. Uvajanje takih didaktičnih strežnikov bi lahko bil eden od kriterijev, katera šola je informacijsko napredna.

Razred prihodnosti On-line dostop do centraliziranih gradiv, pripravljenih s strani specialistov. Ta gradiva morajo vsebovati multimedijske tekstovne, grafične in video ter zvočne gradnike in morajo biti na voljo posameznikom in skupinam.

Fleksibilno mešano učenje

Mobilni telefoni v razredu? Učenci nočejo prevzeti stroškov povezovanja Učni objekti morajo biti na voljo “off line” Nalaganje učnih objektov preko kabla, bluetooth ali infra rdeče povezave Omejene zmožnosti današnjih mobilnih telefonov (majhni zasloni, majhen pomnilnik Smiselnost mobilnih izobraževalnih aplikacij je le, če so integrirane v splošno strategijo izobraževanja.

Učni objekti za mobilne napravice Upoštevati moramo omejitve mobilnih telefonov. Učni objekti naj bi bili uporabljivi tudi “off line”. Večina telefonov podpira Javo. Kakšni naj bi bili pedagoški asistenti na telefonih? Podatki o izpitih , koledar, inštrukcije, preprosti testi, odgovori na pogoste napake.

Mobilna učna platforma Centralni internetni strežnik s storitvami za mobilne odjemalce

Primeri na mobilnih telefonih

Primeri z interaktivnimi testi in odgovori na pogosta vprašanja Programčki na mobilnih telefonih so MIDleti:

Komunikacije Mobilni telefon že po svoji naravi omogoča različne načine komunikacije: Telefonski klici, audio-video konference, SMS, MMS in celo e-pošta. Lahko organiziramo tudi multimedijski forum. Multimedijski forum je podoben klasičnemu forumu z vprašanji in odgovori nanje. V razliko od klasičnega foruma ne temelji na obilici teksta, ker je vnos tega na mobilnih napravah prezamuden. Namesto tega temelji na zapisanem zvoku, slikah in video posnetkih

Moblogging Moblogging je osveževanje spletnega dnevnika (“web log” - “blog”) s pomočjo mobilne naprave.

Ad hoc skupnosti – pa ne pri preverjanju znanja!

Vsak otrok potrebuje mobilni računalnik One Laptop per Child (OLPC)

Ultra lahki notesniki Nekaj primerov Primeri implementacij v šolah Fujitsu LifeBook U810 Laptop Computer

Še nekaj primerov ultralahkih PC Intel's Classmate PC HP's UMPC 2133

Primerjava notesnikov in mobilnih naprav

ASUS v šolah Učence v Kaliforniji (Fresno ) so opremili 60 razredov neke šole s 1000 računalniki Asus Eee . Ti računalniki naj bi bili komplement dobrim starim učbenikom z idejo, da si učenci naredijo lastne zbirke domačih nalog, risb, in drugih izobraževalno zanimivih stvari (digital porfoglio). Nekatere seveda skrbi, da ne bo to zamotilo učencev.

Asus v šolah (2) Šola “All Hallows School” (Brisbane, Avstralija) je začela uvajati Eee PC z začetkom šolskega leta 2008. Že v letu 2004 so na tej šoli preskušali model mobilnega učenja z računalniki Pocket PC. V skladu s tem modelom naj bi zagotovili stalno mobilno povezavo med učitelji in učenci. Učenci imajo dostop povsod in kadarkoli. Tekmovanje za dostop do šolskih “računalnic” tako odpade.

Standardi m-učenja Interoperabilnost (zmožnost, da dva ali več sistemov izmenjuje podatke) Ponovna uporabljivost (zmožnost ponovne uporabe ali spreminjanja obstoječih sistemov, podatkov ali kode) Upravljivost (zmožnost nadzora in vzdrževanja sistemov, podatkov ali kode) Dostopnost (zmožnost dostopa več uporabnikov do sistema, njegovih podatkov ali kode) Trajnost (zmožnost sistema, ta traja dalj časa) Skalabilnost (zmožnost, da sistem rokuje povečano količino podatkov in dela) Dosegljivost (zmožnost sistema in podatkov, da ostanejo v finančnem dosegu uporabnikov)

Premik paradigme Ali moramo premakniti tradicionalno učno okolje v digitalni format? Ali moramo povsem predelati koncepte izobraževanja in usposabljanja?

“Analogni” Digitalni priseljenci “Rojeni” digitalni Napredovanje v digitalnem obdobju Digitalni priseljenci “Rojeni” digitalni Večanje spretnosti

V katero skupino sodite?

“Rojeni” digitalni (digital native)… Video igrice MTV Hipertekst in hipermediji Kopiranje glasbe s spleta Dostop do knjižnic z notesniki Povezljivost z mobilnimi telefoni SMS ‘Hitrost poteze’

Digitalno razločevanje Digitalni priseljenci težko verjamejo, da se lahko njihovi učenci uspešno učijo med sočasnim gledanjem televizije ali poslušanjem glasbe, saj sami (priseljenci) tega ne zmorejo. Rojeni digitalni (digital natives) razmišljajo naključno, so sposobni večopravilnosti in se koncentrirajo v krajših in bolj intenzivnih izbruhih. “Rojeni” so stalno “v gibanju”

Rojeni digitalni Priseljenci Analogni Podatke iščejo najprej na internetu Podatke iščejo najprej v tradicionalnih medijih, šele nato na internetu ‘Naslednja stvar, ki jo boste rekli, je, da so računalniki v svetu povezani v neko vrsto “super avtoceste”!’

Rojeni digitalni Priseljenci Analogni Začnejo uporabljati programe brez branja navodil. Predpostavijo, da jih bo intuitivno naučil sam program. Najprej se samoizobrazijo, nato poskusijo uporabiti program. In vse se jim bo zdelo malo dolgočasno. ‘Yeah I like soft wear. All my clothes are made of cotton.’

Rojeni digitalni Priseljenci Analogni Na hipertekstno povezavo kliknejo enkrat. Za hipertekstno povezavo uporabijo dvoklik. ‘Hiper- otroci so lahko naporni!’ E-pošto preberejo z zaslona. Iztiskajo e-pošto in jo berejo s papirja. ‘Mojo e-pošto gleda moja tajnica’ ‘Hi.. Oglej si to zanimivo stran: www.coolsite.com’ ‘Halo? Tukaj Janez. Imaš minuto časa? Pridi k meni. Moraš videti to zanimivo stran!’ ‘Naj kdo pride in počisti to spletno pajčevino s stropa moje pisarne!’ Rojeni digitalni Priseljenci Analogni Na hipertekstno povezavo kliknejo enkrat. Za hipertekstno povezavo uporabijo dvoklik. ‘Hiper- can be so annoying!’ E-pošto preberejo z zaslona. Iztiskajo e-pošto in jo berejo s papirja. ‘Mojo e-pošto gleda moja tajnica’ ‘Hi.. Oglej si to zanimivo stran: www.coolsite.com’ ‘Halo? Tukaj Janez. Imaš minuto časa? Pridi k meni. Moraš videti to zanimivo stran!’ ‘Naj kdo pride in počisti to spletno pajčevino s stropa moje pisarne!’ Rojeni digitalni Priseljenci Analogni Na hipertekstno povezavo kliknejo enkrat. Za hipertekstno povezavo uporabijo dvoklik. ‘Hiper- can be so annoying!’ E-pošto preberejo z zaslona. Iztiskajo e-pošto in jo berejo s papirja. ‘Mojo e-pošto gleda moja tajnica’ ‘Hi.. Oglej si to zanimivo stran: www.coolsite.com’ ‘Halo? Tukaj Janez. Imaš minuto časa? Pridi k meni. Moraš videti to zanimivo stran!’ ‘Naj kdo pride in počisti to spletno pajčevino s stropa moje pisarne!’

Konvergenca Kamera Planer SMS/Tekst MP3 Avdio Televizija Video Radio/Alarm Internet e-pošta Tvorba glasbe

Interakcija pri “U-Learning” Interakcija z učitelji Zmanjševanje odvisnosti Interakcija z učenci Interakcija z vsebino

Kaj nas še čaka? Digitalni papir ( s sliko, zvokom, interaktivnostjo)

Prihodnosti se ne da preprečiti. Za “analogne” Prihodnosti se ne da preprečiti. Lahko jo le živimo.