Železniško omrežje v Sloveniji

Slides:



Advertisements
Similar presentations
Ma.
Advertisements

N° 1 Directorate General for Energy and Transport Urban transport and Cohesion Policy Open Days 2006 Brussels, 11 October 2006 Eleni Kopanezou Head of.
Click on each of us to hear our sounds.
Improving the Urban Public Transport in Developing Countries: The Design of a New Integrated System in Santiago de Chile Antonio Gschwender
Ljubljana Urban Region Development Agency meeting with Delegation of Germany - Berlin 31 May 2005 Ljubljana Mr. Miloš Bajt Adviser, City of Ljubljana,
National trends in passenger transport regarding the choice of transport mode Grant Agreement number: Project Acronym: USEmobility Project title:
Leon Didič Locomotive Driver´s Union SLOVENIA. 3 Slovenske železnice, d. o. o. SŽ-Tovorni promet, d.o.o. (Freight Transport) 100 % SŽ-Tovorni promet,
9/3/20151 The Challenge of Mobility in Europe Maciej Mączka, Institute of Aviation, Poland "Personal Air Transportation in Europe and opportunities for.
Key problems and priorities in urban transport sector in SEE Regional Meeting on Sustainable Transport Policies in South Eastern Europe Budapest,
“South East Europe Alliance for Railway Innovation” (SEESARI)
SUSTAINABLE URBAN MOBILITY PLANNING IN EMERGING CITIES: THE EXAMPLE OF GDYNIA dr Marcin Wolek Department of Transportation Market University of Gdansk.
ma mu mi mo me pe pi pa pu po si sa so.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Javno naročanje Petra Ložar 
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO e: Tržaška 21, 1000 Ljubljana t: , f:
Področje: 3.05 Reprodukcija človeka
Demografski izzivi in spremembe ter ekonomske posledice – ocena nekaterih ukrepov za slovenijo Aleš delakorda ljubljana, 22. junij 2016.
Slovenija in razvoj e-vsebin v primerjavi s svetovnimi trendi
The SEESARI initiative – “From vision to action“
Bus and coach transport for greening mobility
The intermodal logistics capacity in the region of Záhony
RAILWAY BUSINESS OPPORTUNITIES IN THE SINGLE EUROPEAN TRANSPORT MARKET
Department of Transportation Market
SPACE OF OPPORTUNITIES
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Ukrepi za večjo uporabo javnega prevoza za prevoz na delo – prednosti za podjetja in zaposlene EneragP Maribor, Supported by Organisation •
Informacijski model objekta BIM Building Information Modelling
Poimenovanje kazalnikov dohodka in revščine
Evolucija ITIL (ITIL® V2 in ITIL® V3)
JEZIKOVNO OBOGATENI KURIKUL: Vloga kulture pri pouku tujih jezikov
OKOLJSKI RAČUNI “Okoljske takse”
Posredovanje in dobava virov kot dopolnitev konzorcijske ponudbe
Aktivnosti Maribora na Kitajskem
PRAVIČNA TRGOVINA Neža Dolmovič, 8.b April 2014.
Irena Setinšek, IRM Mediana Janez Jereb, IRM Mediana
Partnerstva Leonardo da Vinci 2009 Uvajalni sestanek
Microsoft Dynamics™ - NAV (prej Navision)
Tatjana Welzer Družovec (Inštitut za informatiko, FERI Maribor)
Agencija Republike Slovenije za okolje
TRŽENJE IN EKONOMIKA LESARSTVA
Microsoftove rešitve za šolstvo
MS Excel, Open Office Calc, Gnumeric …
Projekt EcoInn Danube Sašo Mozgan Celje,
Railway performance, sustainability and safety in South-East Europe
Enterprise Europe Network
mednarodna izmenjava študentov
Priložnosti poslovanja podjetij na e-tržnici
Miselni preboj za novi zagon Slovenije
11/23/ :21 PM © Microsoft Corporation. All rights reserved. MICROSOFT MAKES NO WARRANTIES, EXPRESS, IMPLIED OR STATUTORY, AS TO THE INFORMATION IN.
Primerjava kurikuluma v Sloveniji in Veliki Britaniji
Pripravila Jan Swier in Ted Slump, ProRail, Nizozemska
Prometna strategija MOL
Ela Reven, Katarina urbančič
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem
KONZORCIJSKO POVEZOVANJE SLOVENSKIH KNJIŽNIC
Elektronski viri dostopni na daljavo
FAKTORING KOT ALTERNATIVNI VIR FINANCIRANJA
mag. Sebastjan Repnik, višji predavatelj
1. sestanek koordinatorjev
Passenger Rights in the Bus & Coach Sector
Ključni kazalniki uspeha in vloga coachinga
Mag. Iztok Sirnik Direktorat za e-upravo in upravne procese
E-poslovanje in spletne tržnice 4. sestanek direktorjev informatike 7
Poročevalske obveznosti vodne direktive in WISE
Agenda Predstavitev podjetja Tradicionalni pristopi
Je jedrska energija del evropske trajnostne energetske mešanice?
Katedra za metalne konstrukcije
Mednarodna trgovina in transportni stroški
Long term strategy and structure
Simona Šabić, Association DrogArt Addictions 2017,
Infrastructure investments – source of future well-being
Presentation transcript:

Železniško omrežje v Sloveniji 1229 km prog: 50% glavne proge 39% elektrificirane proge 27% dvotirne proge 365 km koridor V 295 km koridor X Železniško omrežje v Sloveniji

Javna agencija za železniški promet Slovenske železnice d.o.o. Organizacija železniškega sistema v Sloveniji Vlada RS Ministrstvo za promet Javna agencija za železniški promet Slovenske železnice d.o.o. Drugi železniški operaterji dodeljevanje vlak. poti; določanje uporabnine; učinkovitost med. vlak. poti; dodeljevanje, preklic, odvzem licenc in nadzor; sprejem voznega reda; varnostni organ; The responsibilites for the Slovenian Railway system are shared between the Ministry of transport, the Public Ageny for Rail Transport and the Slovenian Railways. In terms of railway passenger traffic the Slovenian Railways are performing these services in the general interest, also called public passenger service obligations, which are monitored by the Ministry of transport. Infrastruktura Potniški promet Tovorni promet

Povprečno štev. potnikov na km dnevno – 2005 Primerjava po državah EU As compared to other railway passenger markets in Europe, Slovenia is rather behind with regard to the average number of passengers per km of line per day with less than 2000 passengers. The reason for this is the fact that the Slovenian railway network does not properly and directly connect the potential markets, It is clear that in this situation an integrated public passenger transport system should be introduced whereby the railway would be its backbone.

Potniki in PKM v letih 2005 - 2007 (in 000) Potniki v 000 Potniški kilometri v 000 2,5% 4,7% In the last years traffic by rail has increased by 2,5% as to passengers transported and by 4,7% as to passenger kilometres performed. IMednarodni promet Notranji promet

Cilji Slovenskih železnic Potniški promet Kot glavni prevoznik izvajati celovito in kakovostno prevozno storitev. Zagotavljati železniške storitve v okviru javnega potniškega prometa Slovenija in v regionalnem čezmejnem prometu. Postati glavni povezovalni center prometnih tokov na koridorjih V. in X. med jugovzhodom in severozahodom Evrope. Doseganje poslovnih ciljev s komercialno zanimivimi produkti in ponudbami, kot tudi s ponudbo drugih storitev različnih komercialno zanimivih področjih. Our vision of Railway Passenger Transport in Slovenia is based on the following elements: - higher service quality - efficient services in the general interests, - promotion of international traffic and - more attractive products for all market segments.

NEVARNOSTI in SLABOSTI, katerih se zavedamo zastarela železniška infrastruktura/nizka potovalna hitrost; nizka frekvenca vlakov; zastarela vozna sredstva; premajhne kapacitete v prometnih konicah; zastarel informacijski sistema za obveščanje uporabnikov; premajhna ponudba dodatnih storitev na vlakih in postajah; slabe povezave do železniških postaj; SLABOSTI We are aware of the threats and weaknesses that we are faced with, as for example, limited budgetary funds and poor accessibility to railway infrastructure as well as insufficient rolling stock omejevanje proračunskih sredstev; premajhno upoštevanje dolgoročnih vplivov eksternih stroškov; gradnja cestne infrastrukture; rast motorizacije; konkurenca tujih operaterjev; neusklajena prometna politika; NEVARNOSTI

PRILOŽNOSTI in PREDNOSTI, katere izkoriščamo in upoštevamo pri poslovanju rast ekološke zavesti v družbi; ukrepi na področju ekologije; Zastoji na cestah, omejevanje prometa v mestih; možnost dostopa na tuja železniška omrežja; integrirani sistem javnega potniškega prometa; potrebe, zahteve in pravice uporabnikov do kakovostnega javnega prometa; PRILOŽNOSTI we see that challenges for railway operator are growing, due to new opportunities and due to their strengths, such as: higher ecological awareness of society and in particular safety and reliability of the railway transport mode. udobnost prevoza; varen in zanesljiv prevoz; možnost množičnih prevozov; možnost dodatne ponudbe med potovanjem; boljša izkoriščenost časa potovanja; nizka poraba energije na prepeljanega potnika; povezave s tujimi operaterji in omrežji; ugodna prometna lega na stičišču V. in X. koridorja PREDNOSTI

Obseg opravljenega dela - 2007 16,1 mio prepeljanih potnikov 813 mio opravljenih PKM Mednarodni promet All together, the railway carries 16 million passengers and performs 813 million passenger kilometres. Domestic traffic represents the main share, but from the revenue point of view international traffic can not be neglected, as it produces 21% of total revenues in passenger traffic. 32,6 mio EUR transportnega prihodka

Segmentacija notranjega prometa (število potnikov v letu 2007) The main segments of inland traffic are represented by young people, among them school children/students, and by adults, mainly daily commuters. 85% abonetskih vozovnic za mlade

Mednarodni promet po državah (št Mednarodni promet po državah (št. prepeljanih potnikov – odprava, prispeli potniki in v tranzitu 2006)

Javni promet v Sloveniji (opravljeni potniški kilometri) 1996 2007 VLAK 33% VLAK BUS 74% The main share in the modal split within public transport is still held by bus transport with 74% but it has been decreasing by 9,4% per year whereas railway transport has been showing an increase of 2,7%. Železniški potniški promet se povečuje za 2,7% letno Javni cestni promet pada za 9,4% letno BUS

Rast števila privatnih avtomobilov v Sloveniji/na 1000 prebivalcev +68% The negative element of the market tendency is a strong growth of the number of private cars. During the last two decades it increased by 68%, which means that every second Slovenian has a car. povečanje števila avtomobilov na 1000 prebivalcev za 68% (od 289,41 na 487,60 avtomobilov) v zadnjih 15 letih, skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije ima osebni avtomobil

Modal split – NOTRANJI PROMET (deleži v PKM) VLAK BUS AVTO Therefore the modal split share of transport by car is the highest and even higher than the EU average in 2004. The railways have the lowest modal split share, but the positive fact is that it has been increasing. EU modal split (2004): AVTO 78% BUS 8,6% VLAK 6,4% drugi (metro, tram….) 7%

Eksterni stroški potniškega prometa eksterni stroški: stroški nesreč, hrup, emisije ogljikovega dioksida, prometni zastoji, klimatske in okoljske spremembe….. avtomobilski promet prispeva v povprečju trikrat večjo vrednost eksternih stroškov kot enakovreden prevoz z vlakom. (študija UIC) Izračun eksternih stroškov na podlagi INFRAS (External costs of transport, Final report Zürich/Karlsruhe, October 2004): Taking into account the negative effects of the cars for environment, the calculation shows that approximately 46,5 euro/1000 passenger kilometres would be saved in case of shifting car users to rail. 46,5€/1000 PKM = ocenjeni prihranki pri eksternih stroških, če bi preusmerili uporabnike osebni avtomobilov na železnico

Primerjava povprečnih cen za potovanje z vlakom, avtobusom in osebnim avtomobilom (za 40 relacij v lokalnem prometu (do 60 km) in regionalnem/daljinskem prometu (nad 60 km) Regionalni promet Lokalni promet Inspite of the fact that travelling by bus and car is more expensive, as findings of an analysis made for 40 destinations in Slovenia show, the passengers choose these transport modes. In our opinion this is due to an insufficient offer of rail services. As already said the reasons can also be found in the difficult accessibility to the rail network and in the fact that an integrated public transport system has not yet been established. bus/vlak avto/vlak 158 145 potovanje z avtobusom je v povprečju dražje za 58% kot z vlakom; indeks je še večji na kratkih relacijah (166); Potovanje z osebnim avtomobilom je v povprečju za 45% dražje kot z vlakom, na daljših relacijah je osebni avto dražji za 75%;

Strateški cilji sodelovanje v okviru integriranega javnega prometa z enotnim informacijskim sistemom, usklajenimi voznimi redi ter enotno vozovnico; vlak postane hrbtenica ponudbe kakovostnega javnega prometa, kot alternativa osebnemu prevozu; komercializacija postaj – prestopnih točk javnega prometa s ciljem razvoja storitve v skladu s potrebami uporabnikov; nakup novih voznih sredstev (motorne garniture in potniški vagoni); modernizacija sistema odprave potnikov (ticketing); novi produkti-povezave v notranjem in mednarodnem prometu; ponudba stimulativnih tarif in sodelovanje v okviru mednarodnih povezav; intenzivno sodelovanje z drugimi prevozniki in akterji prometa ter lokalnimi skupnostmi; večji poudarek na promociji in izboljšanju ugleda ; Therefore, reinstatement of an integrated public transport system is one of our main strategic goals. Rail should be its backbone. New Way

Izboljšati rezultat iz poslovanja (EBIT) Do leta 2015 prepeljati 18,3 mio potnikov (za 13% več kot leta 2007) oziroma 20,2 mio potnikov do leta 2020 (za 24% več kot leta 2007) Izboljšati rezultat iz poslovanja (EBIT) Povečanje kakovosti in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov, in sicer delež dobrih, prav dobrih in odličnih ocen iz ankete kakovosti povečati na 85% (v letu 2007 je znašal 80,48%, povprečna ocena pa 3,43, ki je precej boljša kot leta 2006, ko je znašala 3,35) New Way

Ključni dejavniki uspeha Ponudba usmerjena k potnikom: vozni red, ki upošteva potrebe potnikov, hitrejši vlaki in taktni promet več vlakov ob vikendih Tržne aktivnosti usmerjene v pospeševanje prodaje: stimulativna tarifa, prodajno promocijske akcije izboljšanje medijske prepoznavnosti sodobnejši distribucijski kanali nagrajevanje prodajnega osebja Nujne izboljšave infrastrukture (brez infrastrukturnih omejitev) dvotirne proge na določenih linijah sodobne prestopne točke za vlake in druge vrste prevoza posodobitev sistema obveščanja zniževanje stroškov Infrastrukture (npr.: zastarel operativni sistem zahteva prezasedenost postaj z osebjem,…) doseganje pričakovane kakovosti, v nasprotnem primeru plačilo uporabniku infrastrukture New Way

Nekatere stranske proge nadomestiti z avtobusi: Višje tarife: cene JGS so še vedno pod državnim nadzorom (kar se predvideva tudi v prihodnje) in se zvišujejo letno le za stopnjo inflacije; neomejeno oblikovanje novih ponudb (višina popusta), če je Pogodba št. 3 na vlakovni km in ne na PKM; Nekatere stranske proge nadomestiti z avtobusi: obseg dela v potnikih na nekaterih stranskih progah ne opravičuje železniško storitev, zato bi morali nadomestiti z avtobusi oz. vzpostaviti 'mešano' storitev, npr. avtobus izven konic, vlaki samo v konicah; Boljša integracija z ostalimi vrstami prevoza: bočno-kapilarno napajanje z avtobusi do proge, železniška postaja bi morala postati center mobilnosti za vse različne vrste prevoza; Boljša transparentnost stroškov in prihodkov: lažje zagotavljanje razvoja storitev in sprejemanja odločitev; stroški in prihodki po progah bi pripomogli k lažji določitvi višini nadomestil za JGS in uporabnino; New Way

Povprečna starost voznih sredstev: Modernizacija voznih sredstev za povečanje konkurenčnosti železniškega potniškega prometa Among the obstacles for increasing our performance the obsolete and insufficient number of rolling stock for passenger transport have also to be mentioned. Using rolling stock that is 30 years old or even older can only mean not be attractive for potential passengers and not to be able to compete with other transport modes. Povprečna starost voznih sredstev: elektromotorne garniture (3 EMG z nagibno tehniko in 30 EMG) - 4/5 let diezelmotorne garniture - 29 let lokomotive - 30,5 let potniški vagoni - 46,5 let

Plan nabave voznih sredstev (po investicijskem programu) Število planiranih elektro in dizelmotornih garnitur in potniških vagonov Tip 2009 - 2014 EMG 14 DMG 6 Vagoni 30 Therefore our plan is to purchase new rolling stock by 2014. Unfortunately, we did not have the understanding of Slovenian authorities for taking advantage of structural European funds offered for purchase of new rolling stock to be used for public transport. Vrednost investicije = 133 mio EUR Finančni viri:: 45% posojilo komercialnih bank 50% EUROFIMA 5% lastna sredstva

Ticketing/sistemi odprave potnikov Odprava ročne prodaje z nabavo mobilnih terminalov in novih stacionarnih terminalov ter aplikacije za prodajo vozovnic projekt je v zaključni fazi (odprava ročne prodaje) Nadgradja oz. nadaljevanje projekta Ticketing avtomati (kartomati) za prodajo vozovnic, spletna prodaja potrjevalniki vozovnic

Pospeševanje prodaje Vzpostavitev transfernih cen za interne prevoze (vozne olajšave) Fleksibilnejše določanje tarif v notranjem potniškem prometu Oblikovanje tržnih oz. globalnih cen v regionalnem čezmejnem prometu večje medijsko pojavljanje (oddaje, časopisi, revije, katalog,…) segmentiranje ponudb glede na potrebe posameznih skupin uporabnikov (mladi, starejše osebe, dnevni migranti, poslovni potniki, turistična potovanja) aktivnejše sodelovanje z društvi, šolami, agencijami, idr. posameznih segmentov potencialnih uporabnikov

uvedba kartic za posamezne segmente (starejši in upokojenci, mladi, poslovni potniki) pospeševanje prodaje abonentskih vozovnic z različnimi prodajno promocijskimi akcijami (družinski popust pri nakupu več abonentskih) Vzpostavitev informacijskih točk zunaj železniških postaj (trgovski centri, turistične agencije, letališča) Priprava atraktivnih promocijskih publikacij Uvedba posebne ponudbe, pri kateri potniki zbirajo točke za posamezno potovanja; določeno število točk jim prinaša dodatne ugodnosti (po vzoru Miles&More letalskih prevoznikov) Vključitev v mednarodne allianse Vzpostavitev rednega šolanja blagajniškega in prodajnega osebja (prodajni predstavniki, agencije)

Nadaljevanje projekta Ticketing Izdelava aplikacije za elektronske mesečne in druge terminske relacijske vozovnice Sodobni načini plačevanja (elektronski denar, SŽ kreditna kartica) uvedba sodobnih distribucijskih kanalov (e-prodaja/naročanje, kartomati, telefonska prodaja) Outsourcing (širitev prodajne mreže z zunanjimi izvajalci) Razširitev aktivnosti v Info centrih Centralizirana in posodobljena organizacija agencijskih vlakov in drugih vlakov po naročilu Vzpostavitev baze ključnih kupcev

Vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa Aktivnosti usmerjene v pridobitev dolgoročne (10-15 let) pogodbe za JGS Sprememba Zakonodaje (Uredbe) Skupne poslovne funkcije z avtobusno postajo Ljubljana Sodelovanje z drugimi operaterji Sodelovanje v projektu MOL-CIVITAS skupaj z LPP –enotna vozovnica Uvedba novih postaj in postajališč – intermodalnih prestopnih točk