PROGRAM STABILNOSTI dopolnitev 2011 April 2011 Ministrstvo za finance Republika Slovenija

Cilji in predpostavke ekonomskih politik Mednarodna finančna kriza, padec zunanjega povpraševanja, finančne razmere poslovanja slovenskih podjetij so prizadele slovensko gospodarstvo V letu 2009 skrčenje gospodarstva za 8,1% VZROK: visoka stopnja odprtosti gospodarstva, struktura izvoza, prenos padca zunanjega povpraševanja na domačo proizvodnjo, investicije in osebno potrošnjo Recesija se je prevesila v šibko okrevanje v letu 2010 V obdobju 2011-2014 predvideno postopno okrevanje gospodarstva in postopna normalizacija razmer na finančnih trgih (postopna rast BDP do 2,8% šele v letu 2014) UPAD GOSPODARSKE RASTI IN ZNIŽANJE DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB JE POVZROČILO MOČAN UPAD JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV Slovenia is located in the centre of Europe, bordering Italy on the west and Austria and Hungary to the north. The only former Yugoslavia country that we share a border with is Croatia, with whom we have good economic and political relations that have further improved since the change in leadership in Zagreb. Slovenia has always been orientated towards western Europe reflecting our heritage and geographic location, and following independence in 1991, we have quickly deepened our political and economic links with the international community.

Makroekonomske napovedi izhajajo iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2011 (UMAR, marec 2011) Nadaljnja gospodarska rast v območju evra in EU bo nekoliko nižja kot v letu 2010, zaradi nižje rasti svetovnega gospodarstva in napovedana fiskalna konsolidacija v večini držav EU Dolgoročno vzdržno gospodarsko rast bomo dosegli s spletom ukrepov ekonomske politike

Cilj Programa stabilnosti Zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter javnofinančne konsolidacije, skladno z okrevanjem gospodarstva. ZNIŽANJE PRIMANKLJAJA POD 3% BDP DO LETA 2013, ZATEM PA POSTOPNO PRIBLIŽEVANJE SREDNJEROČNEMU CILJU, KI JE DOLOČEN KOT IZRAVNAN STRUKTURNI SALDO.

Javnofinančna strategija Razmeroma enakomerni javnofinančni napori po letih CILJI POLITIKE V OBDOBJU 2011-2014 fiskalna konsolidacija, zmanjšanje presežnega primanjkljaja države pod 3% BDP do leta 2013, zatem pa postopno približevanje srednjeročnemu cilju, ki je določen kot izravnan strukturni saldo; krepitev dolgoročne fiskalne konsolidacije in potencialne rasti z izvajanjem strukturnih reform, predvsem z uveljavitvijo pokojninske reforme; spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja preko izboljšanja pogojev za delovanje podjetij ter preko ustvarjanja primernega okolja za ustvarjanje novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo ter spodbujanjem ponovne vrnitve na trg dela.

Ukrepi vlade Javnofinančna strategija temelji na ukrepih na strani odhodkov, ki jih je vlada dogovorila v okviru srednjeročnega fiskalnega okvira. restriktivna politika plač (masa plač v javnem sektorju ostaja nespremenjena) restriktivna politika socialnih transferov restriktivna politika pokojnin To podpira omejevanje rasti materialnih stroškov države in delno znižanje (boljše osredotočenje) investicij (znižanje s 3,7% BDP leta 2011 na 3,2% BDP v letu 2014).

Fiskalna konsolidacija v obdobju 2011-2014 V srednjeročnem obdobju fiskalna konsolidacija ne bo temeljila na povišanju davkov, saj bi to lahko dodatno upočasnilo gospodarsko okrevanje. Skupna davčna obremenitev bo ostala na približno enaki ravni skozi celotno srednjeročno obdobje. Izmed sistemskih zakonov na strani davkov je izpostavljena uvedba davka na nepremičnine. Dokument se nanaša tudi na naš pristop k Paktu za evro in najavlja konkretnejše cilje po dogovoru s socialnimi partnerji. Na področju institucionalne ureditve javnih financ je izpostavljen nov zakon o javnih financah, ki bo uzakonil fiskalno pravilo, uvaja sprejetje zavezujočega srednjeročnega fiskalnega okvira v okviru evropskega semestra in krepi vlogo fiskalnega sveta.

Fiskalna konsolidacija v obdobju 2011-2014 CILJNI SCENARIJ ZA DRŽAVNI PRORAČUN v mio EUR 2010 2011 2012 2013 2014   A. PRIHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA 7.549,6 8.080,0 8.472,8 8.906,1 9.246,3 - v % BDP 20,9% 22,0% 22,1% 21,9% - Davčni prihodki 6.249,2 6.541,7 6.960,3 7.311,3 7.704,6 - Neavčni prihodki 561,3 444,9 426,1 433,2 429,3 - Ostalo 15,7 34,4 35,9 36,8 37,6 - Prejeta sredstva EU 723,3 1.059,0 1.050,4 1.124,9 1.074,9 B. ODHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA 9.280,2 9.780,7 9.879,2 10.020,9 10.070,5 25,7% 26,6% 24,9% 23,8% - Iz domačih proračunskih sredstev 8.563,6 8.738,2 8.834,7 8.907,2 8.976,8 - Iz sredstev EU 716,6 1.042,5 1.044,5 1.113,7 1.093,7 C. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ -1.730,6 -1.700,7 -1.406,4 -1.114,8 -824,2 -4,8% -4,6% -3,7% -2,8% -1,9%

Fiskalna konsolidacija v obdobju 2011-2014 CILJNI SCENARIJ ZA BILANCO ŠIRŠEGA SEKTORJA DRŽAVE - po metodologiji ESA-95 - v mio EUR 2010 2011 2012 2013 2014   A. PRIHODKI SEKTORJA DRŽAVA *) 15.314,3 15.697,0 16.222,0 16.824,6 17.354,4 - v % BDP 42,5% 42,7% 42,1% 41,8% 41,0% B. ODHODKI SEKTORJA DRŽAVA *) 17.301,5 17.713,4 17.711,7 18.001,5 18.216,5 48,0% 48,2% 46,0% 44,7% 43,1% C. PRIMANJKLJAJ SEKTORJA DRŽAVA (po ESA-95) -1.987,2 -2.016,4 -1.489,7 -1.176,9 -862,1 -5,5% -3,9% -2,9% -2,0% D. STANJE DOLGA SEKTORJA DRŽAVA (po ESA-95) 13.703,9 15.913,6 17.403,3 18.580,2 19.442,2 38,0% 43,3% 45,2% 46,2% *) prihodki in odhodki sektorja država brez sredstev iz Proračuna EU, katerih koristniki so institucionalne enote izven sektorja države, ki se po metodologiji ESA-95 izločijo iz bilanc sektorja država.