Spremljanje razvoja informacijske družbe: eEUROPE i2010

Slides:



Advertisements
Similar presentations
European Commission Erkki LIIKANEN Member of the Commission for enterprise and information society E-government and the Lisbon strategy IDA Conference.
Advertisements

Mednarodno poslovanje
Panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu Rezultati po Evropi in v Sloveniji - Maj 2013 Reprezentativni rezultati v 31 evropskih.
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA projektna naloga pri predmetu informatika
Strategic Research Agenda Strateška raziskovalna usmeritev D. Gradišar, V. Jovan 14. April 2010.
Obzorje 2020 „5. družbeni izziv“ Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Luka Živić
REFLEKSIJA 2 Razvijanje strokovnega besedišča. Učna / Strokovna pismenost v/pri TJ: NEKAJ UČNIH STRATEGIJ 1.Vključite razvijanje učne/strokovne pismenost.
MOBILE COUNSELING SERVICE FOR VULNERABLE TARGET GROUPS Tanja Sovulj, Lea Zlodej Svetovalno središče Gorenjska.
INFORMATIVNI DAN ZA RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo.
Jana Poljak Zagreb, 22 May 2012 Preparation of National Reform Programmes in view of Europe 2020 Strategy and enhanced macroeconomic surveillance Slovenian.
Delovni program 2013 „ENERGIJA“ Razpis s področja „Smart Cities & Communities“ mag. Milena Černilogar Radež, MZIP, Direktorat za energijo nacionalna kontaktna.
PODPORA IKT PRI POUČEVANJU NARAVOSLOVNIH VSEBIN
Organisations and Human Resources Research Centre Uporaba ADS podatkov v praksi (predavanja) Doc. dr. Miroljub Ignjatović februar 2014.
Pregled programa MED Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu Ljubljana, 9. september 2015 mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj in.
Matjaž Gams INTELLIGENT SYSTEMS 3. ACM Slovenia 2009 INTELLIGENT SYSTEMS 3. ACM Slovenia MPŠ
2/22/2016 INTELLIGENT SYSTEMS INFORMATION SOCIETY COGNITIVE SCIENCE M. Gams.
DUŠKO KOS Ljubljana, November 2007 PRILOŽNOSTI DIREKTNEGA MARKETINGA.
Gregor Šuster, Microsoft Azure Active Directory. Kaj je in kaj ni Azure Active Directory (AAD)? Različice storitve Azure Active Directory Predstavitev.
OECD PISA 2006 Program mednarodne primerjave dosežkov učencev Programme for International Student Assessment Tiskovna konferenca dr. Milan Zver,
Sodelovanje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v ERA-NET projektih Doroteja Zlobec
Področje: 3.07 Metabolne in hormonske motnje
Demografski izzivi in spremembe ter ekonomske posledice – ocena nekaterih ukrepov za slovenijo Aleš delakorda ljubljana, 22. junij 2016.
Slovenija in razvoj e-vsebin v primerjavi s svetovnimi trendi
Project management implementation from the practical point of view
SPACE OF OPPORTUNITIES
PAMETNA SPECIALIZACIJA (Smart Specialisation)
NEED FOR SPEED PRO STREET
Poimenovanje kazalnikov dohodka in revščine
Cene električne energije za gospodinjstva
JEZIKOVNO OBOGATENI KURIKUL: Vloga kulture pri pouku tujih jezikov
Programi in možnosti financiranja EU projektov
Nacionalni reformni program April 2011
Vmesnik za zidne vtičnice uporabite obstoječe električne vtičnice
Information Society Technologies - IST
Izdelal: Razred: Mentorica: Predmet:
Irena Setinšek, IRM Mediana Janez Jereb, IRM Mediana
Odvisnost podjetja od okolja
Trajnostni razvoj Finalisti: France Ocepek Urška Lušina
Fotografiranje hrane Predmet: Tipografija in reprodukcija.
Izbrana Poglavja iz Informacijskih Tehnologij (IPIT)
Primož Gričar, Vodja prodaje Februar 2003
Skupni pristop k vzpostavitvi sistema upravljanja z varnostjo informacij v zdravstvenih zavodih v Sloveniji Drago Rudel, MKS d.o.o.
Operacijski sistemi Lucijan Katan, 1.at Mentor: Branko Potisk.
Miselni preboj za novi zagon Slovenije
OiRA: rešitev za mikro in mala podjetja
Prototipna rešitev mobilnega bančništva
Projekt eMarket Services
UKREPI ZA ZMANJŠANJE STRESA
EU.
OSMOSE Predstavitev projekta
Stanje in možnosti raziskav javnega zdravja v Sloveniji dr
Ela Reven, Katarina urbančič
LUNINI MRKI V ŠTEVILKAH
Mehanizem za spodbujanje inovativnosti v Jugovzhodni Evropi
Gorenje, d.d. Organizacija in informatika Peter Tovšak
Izzivi pri podpiranju sodelovanja
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem
Elektronski viri dostopni na daljavo
Boro Štrumbelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
1. sestanek koordinatorjev
Predstavitev instrumenta
Informacijska varnost v Oracle okolju
mag. Ulla Hudina-Kmetič
Mag. Iztok Sirnik Direktorat za e-upravo in upravne procese
JEZIKOVNO OBOGATENI KURIKUL: Razvijanje strokovne pismenosti v TJ
Antoine Laurent de Lavoisier
Poročevalske obveznosti vodne direktive in WISE
Referenčni model digitalne knjižnice
Kako do reciklažnih ciljev 2020?
SLIKARSKA RAZSTAVA DEL, KI SO NASTALA V OKVIRU PROJEKTA
Presentation transcript:

Spremljanje razvoja informacijske družbe: eEUROPE 2005 - i2010 Direktorat za informacijsko družbo Spremljanje razvoja informacijske družbe: eEUROPE 2005 - i2010 Andrej Tomšič andrej.tomsic@gov.si 4. seja Statističnega sosveta za statistiko informacijske družbe, 1.12.2005

Broadband (wired, wireless), multi-platform (PC, TV, mobile, …) eEUROPE 2005 http://europa.eu.int/eeurope Policy Measures Benchmarking E-Government E-Health E-Learning E-Business Broadband (wired, wireless), multi-platform (PC, TV, mobile, …) Security Good Practice Advisory Group

Evropska informacijska družba za zaposlovanje in rast - i2010 http://europa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm Informacijski prostor Dostopnost storitev povsod, kadarkoli in na širokopasovnih platformah Promocija večje ponudbe vsebin Povečati varnost na omrežjih Inovacije in investicije v raziskave Natančnejša identifikacija sodobnih trendov Vzpodbujati partnerstva pri raziskavah in plasmaju rešitev na trg Širjenje IKT veščin in s tem večjo uporabo Inkluzivnost, javne storitve in kvaliteta življenja Razširiti dostopnost do IKT in inf. pismenosti Povečati zaupanje in podporo uporabnikom Izboljšati kvaliteto in učinkovitost javnih storitev Povzetek prosojnice: Z letošnjim letom se akcijski načrt eEUROPE 2005, katerega prioritete so bil usmerjene v razvoj e-poslovanja, e-uprave, e-zdravja in e-učenja na podlagi varnih širokopasovnih povezav, zaključuje. Njegovo nadaljevanje je moč videti v predlaganem strateškem okviru i2010. eEUROPE 2005, katerega sestavni del je bilo tudi področje eZdravja se zaključuje. Nadomestila ga bo strategija i2010, ki se usmerja na tri prioritetna področja, ki so jih definirali v širokem procesu konzultacij med deležniki (komisija, države članice, industrija…) eZdravje se v novi iniciativi odraža skozi tretjo prioriteto – zagotavljanje vključujoče in formacijske družbe, z boljšimi storitvami javnega sektorja in večjo kvaliteto življenja. e-uprava e-zdravje e-učenje e-poslovanje varnost širokopasovne povezave

i2010 i2010 je sestavni del prenovljene lizbonske strategije http://europa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm i2010 je sestavni del prenovljene lizbonske strategije Nastala je v širokem procesu konzultacije z deležniki Definira aktivnosti Komisije na področju informacijske družbe in medije v obdobju 2005-2010 Služi kot krovna strategija za razvoj informacijske družbe v državah članicah, ki jo morajo upoštevati pri pripravi nacionalnih reformnih planov za doseganje ciljev lizbonske strategije Financirala se bo predvsem skozi: 7. okvirni program CIP (Competitiveness and Innovation Programme), ki združuje obstoječe IKT mehanizme in programe: eTEN, eVsebine+, MODINIS, Varnejši internet plus -> nacionalne kontaktne točke na MVZT Povzetek prosojnice: Naštetjih je nekaj značilnosti i2010. i2010 je sestavni del prenovljene lizbonske strategije. Gre za konvergenco politik, ki jo narekuje digitalna konvergenca-zlivanje medijev in tehnologij. Na i2010 je potrebno gledati kot na celovito strategijo razvoja informacijske družbe in medijev ter poenostavljeno kot na delovni načrt Komisije za obdobje 2005-2010, ki se mora odraziti v nacionalnih reformnih programih držav članic. i2010 je še bolj kot njena predhodnica vezana na Lizbonsko strategijo, tako finančno, čaovno kot izvedbeno, glavna finančna mehanizma za njeno izvajanje pa sta 7.okvirni program (44753 mio €) ter Program za konkurenčnost in inovacije (t.i. CIP, 4213 mio €). Upravljanje i2010 je vezano na upravljanje Lizbonske strategije

Indikatorji strateškega okvira i2010 3 skupni sestanki statistikov in oblikovalcev politik razvoja informacijske družbe v letu 2005 Mini anketa EUROSTAT o indikatorjih i2010 med statistiki in oblikovalci politik razvoja informacijske družbe Pregled relevantnosti obstoječih indikatorjev Indikatorji s pozitivnimi/negativnimi prioritetami Skupno stališče posamezne države članice Končni seznam določen do konca leta Seznam indikaotrjev v tem trenutku še ni dokončen Viri: Raziskave statističnih uradov o uporabi IKT v gospodinjstvih in podjetjih COCOM SBS in nacionalni računi (IKT setor) Ad-hoc raziskave Različni viri za mednarodne primerjave (zlasti z ZDA in vhodnoazijskimi državami)

Glavne novosti Določene teme bodo obravnavane v posameznih modulih za gospodinjstva in sicer: 2006: e-uprava (vprašanja že določena) 2007: informacijska pismenost in e-veščine 2008: uporaba naprednih storitev 2009: e-prodaja (»e-commerce« s poudarkom na zaupanju potrošnikov) 2010: varnost Raziskava v podjetjih: 2007: e-veščine 2008: e-poslovanje 2009: e-prodaja (»e-commerce«) »Information Society Report«

HVALA ZA POZORNOST! andrej.tomsic@gov.si