Naložbe v regije: prenovljena kohezijska politika EU 2014–2020 Govorniki 1

Osnove kohezijske politike EU 2

Evropska unija je raznolika ... BDP na prebivalca Na zemljevidu je prikazano stanje v obdobju od leta 2007 do 2013. Otok Mayotte je bil registriran kot regija NUTS 2 šele konec leta 2014, zato ga ni na zemljevidu. Obstajajo velike razlike med državami članicami, pa tudi znotraj vsake države članice. Gospodarske in socialne razlike so se znatno povečale po širitvi leta 2004 – na regionalni ravni so še večje. Izredno velika razlika med najbogatejšimi regijami, kot je regija London Capital, in na primer najrevnejšo regijo v Romuniji. Najvišji BDP na prebivalca imajo v skandinavskih državah, na Nizozemskem, v Nemčiji in v delih Italije. Najnižji BDP na prebivalca imajo države Srednje in Vzhodne Evrope. 3

Evropska unija je raznolika ... Brezposelnost Na zemljevidu je prikazano stanje v obdobju od leta 2007 do 2013. Otok Mayotte je bil registriran kot regija NUTS 2 šele konec leta 2014, zato ga ni na zemljevidu. Stopnja zaposlenosti se precej razlikuje ne samo med državami članicami, ampak tudi znotraj držav članic. Vendar je na Nizozemskem razlika zelo majhna – stopnja zaposlenosti je v posameznih regijah skoraj enaka. Najvišja stopnja brezposelnosti je v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji, na Irskem, na jugu Italije in v baltskih državah (države, ki jih je prizadela kriza). Nizko stopnjo brezposelnosti imata Avstrija in Nemčija. 4

Evropska unija je raznolika ... Visokošolsko izobraževanje Na zemljevidu je prikazano stanje v obdobju od leta 2007 do 2013. Otok Mayotte je bil registriran kot regija NUTS 2 šele konec leta 2014, zato ga ni na zemljevidu. Najvišji odstotek prebivalcev z visokošolsko izobrazbo je v Združenem kraljestvu, na Irskem in Finskem, najnižji pa na Portugalskem in na jugu Italije. Zaradi tako velikih razlik med regijami sta ogroženi dve temeljni politiki rasti Evropske unije: notranji trg in monetarna unija. 5

Zakaj kohezijska politika EU? Vrh Dno Razmerje BDP na prebivalca (% povprečja EU-28) Luksemburg 266% Bolgarija 47% 5,7* Stopnja zaposlenosti (%, starost 20–64) Švedska 79,8% Grčija 53,2% 1,5 BDP na prebivalca: podatki za leto 2011 Stopnja zaposlenosti: podatki za leto 2013; najvišja stopnja zaposlenosti je približno 50% višja od najnižje. Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike med regijami EU, da se doseže uravnotežen gospodarski, socialni in teritorialni razvoj. * V ZDA je razlika samo 2,5, na Japonskem pa 2. 6

Kohezijska politika izvira iz Rimske pogodbe Preambula Rimske pogodbe (1957): treba je „okrepiti enotnost svojih gospodarstev in zagotoviti njihov usklajeni razvoj ob zmanjševanju sedanjih razlik med posameznimi regijami in zaostalosti regij z omejenimi možnostmi“. Člen 174 Lizbonske pogodbe (2010): „Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi“. 7

Kaj je regija? Eurostat je razvil klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS). Kohezijska politika upošteva regije NUTS 2, ki imajo od 800 000 do 3 000 000 prebivalcev. Trenutno je v EU 274 regij NUTS 2.

Kohezijska politika EU 2014–2020: 1/3 proračuna EU Namen sprejetih reform za obdobje 2014–2020 je doseči čim večji učinek razpoložljivih sredstev EU. 1082 mrd. EUR Skupni proračun EU za obdobje 2014–2020 je Druge politike EU, kmetijstvo, raziskave, zunanja politika ipd. 730,2 mrd. EUR 67,5% 32,5% 351,8 mrd. EUR Financiranje v okviru kohezijske politike Rast Pametna Trajnostna Vključujoča Kohezijska politika izpolnjuje cilje strategije Evropa 2020

Kohezijska politika uresničuje strategijo Evropa 2020 Začetek marca 2010: uvedeni nadaljnji koraki na podlagi programa lizbonske strategije (2000 in 2005) . Strategija Evropske komisije „za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti“ v naslednjih 10 letih. Pametni program: inovacije; izobraževanje; digitalna družba. Trajnostni program: podnebje, energija in mobilnost. Program za vključenost: zaposlenost ter znanja in spretnosti; boj proti revščini in socialni izključenosti. 8 daljnosežnih ciljev za EU do leta 2020: Zaposlovanje: zaposlenost 75% prebivalcev v starosti od 20 do 64 let R&R: Inovacije: 3% BDP EU (javnega in zasebnega skupaj) za naložbe v R&R/inovacije Podnebne spremembe/energija: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20% glede na raven iz leta 1990, 20% energije iz obnovljivih virov energije, povečanje energetske učinkovitosti za 20% Izobraževanje: zmanjšanje osipa pod 10%, zaključeno visokošolsko izobraževanje za najmanj 40% 30–34-letnikov Revščina/socialna izključenost: najmanj 20 milijonov manj ljudi, ki živijo v revščini ali na njenem robu ter so socialno izključeni 10

Trije skladi za naložbe v rast in delovna mesta SE IZVAJA PREK 3 SKLADOV EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ EVROPSKI SOCIALNI SKLAD KOHEZIJSKI FINANCIRANJE IZ SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE 351,8 milijarde EUR FINANCIRANJE IZ SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE PRIČAKOVANI JAVNI IN ZASEBNI NACIONALNI PRISPEVKI VERJETEN VPLIV KOHEZIJSKE POLITIKE več kot 500 milijard EUR

Prednosti za vse regije EU Naložbe v vse regije EU JE PRILAGOJENA Prednosti za vse regije EU STOPNJA NALOŽB STOPNJI RAZVOJA 182 mrd. EUR za manj razvite regije BDP < 75 % povprečja EU-27 27 % prebivalstva EU. za regije v prehodu BDP 75–90 % povprečja EU-27 12 % prebivalstva EU 35 mrd. EUR za bolj razvite regije BDP > 90 % povprečja EU-27 61 % prebivalstva EU 54 mrd. EUR 50,5 % 9,9 % BDP na prebivalca 15,1 % 12

Financiranje iz sredstev kohezijske politike 2014–2020 (351,8 milijarde EUR) 182,2 mrd. EUR 35,4 mrd. EUR 54,3 mrd. EUR 10,2 mrd. EUR 0,4 mrd. EUR 3,2 mrd. EUR 63,3 mrd. EUR 1,6 mrd. EUR 1,2 mrd. EUR Manj razvite regije Regije v prehodu Evropsko teritorialno sodelovanje Bolj razvite regije Ukrepi na področju mest Pobuda za zaposlovanje mladih (dodatna sredstva) Kohezijski sklad Posebna dodelitev sredstev za najbolj oddaljene in redko poseljene regije Tehnična podpora 13

Proračunska sredstva na državo članico (2014–2020) AT 12,35 BE 22,84 BG 75,88 CY 7,36 CZ 219,83 DE 192,35 DK 5,53 EE 35,90 EL 155,22 ES 285,59 FI 14,66 FR 158,53 HR 86,09 HU 219,06 IE 11,89 IT 328,23 LT 68,23 LU 0,60 LV 45,12 MT 7,25 NL 14,04 PL 775,67 PT 214,65 RO 229,94 SE 21,06 SI 30,75 SK 139,92 UK 118,40

Metoda: načrtovanje programov, partnerstvo in deljeno upravljanje Skupni strateški okvir Sporazumi o partnerstvu Operativni programi Upravljanje programov/ izbira projektov Spremljanje/ letno poročanje S skupnim strateškim okvirom so prednostne naloge strategije Evropa 2020 preoblikovane v prednostne naloge evropskih strukturnih in investicijskih skladov Deljeno upravljanje: delitev odgovornosti najprej med Komisijo in države članice ter med državo in regije (kjer je primerno). Do leta 1987 je Komisija sama upravljala vse programe. Sporazum o partnerstvu: splošna strategija na nacionalni ravni Predlaga ga država članica, dokončno ga sprejme Komisija. Zajema 5 evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V skladu s skupnim strateškim okvirom določa načrtovano uporabo skladov skladnost s strategijo Evropa 2020 in ustreznimi priporočili za posamezno državo, usklajevanje za zagotavljanje celostnega pristopa. Ključni elementi: strateške odločitve = izbira tematskih ciljev, sredstev, glavnih rezultatov, seznam programov, usklajevanje med skladi in z drugimi politikami, obveznosti glede upravnih zmogljivosti in zmanjšanje upravnega bremena. Operativni programi: predlaga jih država članica, dokončno jih sprejme Komisija. Določajo skladno strategijo posredovanja za teritorij/sektorje. izbira tematskih ciljev, prednostnih naložb, posebnih ciljev, sredstev in utemeljitev – intervencijska logika, finančni načrt in seznam velikih projektov, celostni pristop k teritorialnemu razvoju; specifične potrebe in demografski izzivi, predhodni pogoji, okvir uspešnosti. Kratki, strnjeni programi, ki se jasno osredotočajo na rezultate. Glavna platforma za predhodne pogoje. Upravljanje programov/izbira projektov: Projekti, ki jih izberejo države članice in/ali regije, za vključitev v „deljeno upravljanje“. O velikih projektih odloča Komisija (skupni stroški 50 milijonov EUR in 75 milijonov EUR za prometne projekte). Spremljanje/letna razprava: v okviru spomladanskega Evropskega sveta na podlagi letnega poročila Komisije in držav članic. 15

Trije organi za izvajanje kohezijske politike Organ upravljanja, ki izvaja operativni program, in nadzorni odbor, ki ga nadzoruje. Certifikacijski organ, ki potrjuje izkaze o odhodkih in zahtevke za plačilo, preden so poslani Komisiji. Revizijski organ za vsak operativni program, ki nadzoruje učinkovito izvajanje sistema upravljanja in spremljanja. Nacionalni, regionalni ali lokalni javni organi.

Prenovljena kohezijska politika EU VIDEO

Pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki sodelujejo SPORAZUM O PARTNERSTVU Skupna pravila za strukturne in investicijske sklade Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. E-upravljanje. Pravila o upravičenosti. Finančni instrumenti. CLLD – lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Kohezijski sklad Evropski socialni sklad Evropski sklad za regionalni razvoj Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov: Kadar se uporabljajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, se kategorija stroškov projekta ali celotnega projekta izračuna v skladu z vnaprej določeno metodo, ki temelji na učinkih, rezultatih ali drugih stroških. Pristop, pri katerem se vsakemu evru sofinanciranih odhodkov sledi do posameznega spremnega dokumenta, ni več potreben: s tem se znatno zmanjša upravno breme v zvezi z upravljanjem projekta. E-upravljanje: Celotno izmenjavo informacij med upravičenci in organom upravljanja, certifikacijskim in revizijskim organom ter posredniškimi telesi je treba izvajati prek elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov in ne prek dokumentov v tiskani obliki. CLLD – lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost: Instrument za razvoj podeželja ali mest s pomočjo strukturnih skladov. Se že uporablja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zdaj se lahko uporablja z vsemi strukturnimi in investicijskimi skladi.

11 tematskih ciljev Raziskave in inovacije Boj proti podnebnim spremembam Informacijske in komunikacijske tehnologije Konkurenčnost MSP Nizkoogljično gospodarstvo Okolje in učinkovita raba virov Trajnostni promet Boljša javna uprava Boljše izobraževanje in usposabljanje Socialna vključenost Zaposlovanje in mobilnost 1 5 8 2 6 9 3 7 10 4 11 Z naložbami iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) bo podprtih vseh 11 ciljev, cilji od 1 do 4 pa imajo prednost pri naložbah. Prednostne naloge Evropskega socialnega sklada (ESS) so cilji od 8 do 11, čeprav Sklad prispeva tudi k ciljem od 1 do 4/6. Kohezijski sklad podpira cilje od 4 do 7 in 11. Cilji iz strategije Evropa 2020: pametna, trajnostna in vključujoča rast Pretvorjeni v 11 tematskih ciljev (TC) za vseh pet strukturnih in investicijskih skladov – določeni v uredbi o skupnih določbah. TC so razdeljeni v bolj podrobne cilje v obliki prednostnih naložb (PN) – določeni v uredbah za posamezne sklade. Ustrezni posebni cilji – določeni v vsakem programu. 19

Koncentracija naložb na 4 tematske prednostne naloge (ESRR) 15% 20% 12% 50% 60% 80% Manj razvite regije Regije v prehodu Bolj razvite regije Za nizkoogljično gospodarstvo (energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije) so določene ločene obveznosti, v skladu s katerimi se namenijo sredstva ESRR (manj razvite regije: 12%, regije v prehodu: 15%, bolj razvite regije: 20%). Za podporo MSP: večja uporaba finančnih instrumentov. 1 2 3 4 Raziskave in inovacije. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij (MSP) – večja uporaba finančnih instrumentov. Prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 (energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije). 20

Večji poudarek na rezultatih Kazalniki Poročanje Spremljanje Vrednotenje Nameni in cilji JASNI PREGLEDNI IZMERLJIVI Razlaga rezerve za uspešnost na tej prosojnici: Povezava s programi: 6% vseh operativnih programov se zamrzne do konca leta 2018. Po predložitvi letnega poročila o izvajanju do konca junija 2019 ali v poročilu o napredku Komisija določi, katere prednostne naloge so dosegle svoje mejnike, podrobno opredeljeno glede na regijo/sklad, konec avgusta 2019 – pregled programov. Če so prednostne osi operativnega programa dosegle mejnike in so na dobri poti, da dosežejo cilje do konca obdobja, se odmrzne 6%. Če napredek na posamezni prednostni osi ni ustrezen, je 6% na voljo za drugo prednostno os, če je to potrebno pri drugem operativnem programu, ki dobro napreduje. Nato se prične potrebno reprogramiranje. Rezerva za uspešnost V letu 2019 6% sredstev namenjenih programom in prednostnim nalogam, pri katerih je doseženih 85% mejnikov. 21

Večja vloga partnerjev pri načrtovanju in izvajanju Evropski kodeks ravnanja za partnerje Skupni sklop standardov za izboljšanje posvetovanj, sodelovanja in dialoga s partnerji med načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem projektov, ki se financirajo iz vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Partnerji: javni organi, sindikati, delodajalci, nevladne organizacije in organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, enakosti spolov in nediskriminacije. Pravno zavezujoč. Kako bo delovalo: Partnerji so lahko polnopravni člani nadzornih odborov programov Posredovanje informacij partnerjem je predpogoj za ustrezno posvetovanje Podpora krepitvi zmogljivosti partnerjev Oblikovanje platform za izmenjavo dobrih praks 22

Nujnost predpogojev za učinkovite naložbe EU Tematski predhodni pogoji Povezani s tematskimi cilji in prednostnimi naložbami kohezijske politike ter se jih uporablja v povezavi z naložbami v specifično tematsko področje: strateški, regulativni in institucionalni predpogoji, upravna zmogljivost. Splošni predhodni pogoji Povezani s horizontalnimi vidiki izvajanja programa in se jih uporablja za vse evropske strukturne in investicijske sklade: protidiskriminacijska politika, politika enakosti spolov. Tematski predpogoji: Strateški: regije morajo določiti strategije za pametno specializacijo (inovacije), naložbe v raziskovalno infrastrukturo, razvoj IKT in širokopasovnih storitev, preprečevanje podnebnih tveganj, prometno ali energetsko infrastrukturo. Regulativni: države članice morajo prenesti direktive o energetski učinkovitosti stavb, soproizvodnji, energiji iz obnovljivih virov, naložbah v vodnem sektorju in naložbah v ravnanje z odpadki. Institucionalni/upravni: tj. regije morajo sprejeti ukrepe za spodbujanje podjetništva: zmanjšanje časa in stroškov za ustanavljanje podjetij ter pridobivanje licenc in dovoljenj, mehanizem spremljanja za Akt za mala podjetja. Splošni predpogoji: Izvajanje protidiskriminacijske politike, politike enakosti spolov in politike nediskriminacije invalidnih oseb. Uporaba evropske zakonodaje o javnih naročilih in zakonodaje o državni pomoči, zakonodaje o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji. Vodenje statistične baze za ocenjevanje na podlagi kazalcev rezultatov. Opomba: ne veljajo za evropsko teritorialno sodelovanje. 23

Primeri predpogojev za financiranje EU Nacionalna prometna strategija Spoštovanje okoljskega prava Sistem javnih naročil Podjetjem prijazne reforme Strategije za „pametno specializacijo“ NALOŽBE Vsi pogoji ne veljajo za vse programe Zakaj predpogoji za financiranje? Za izboljšanje učinkovitosti naložb. Za zagotavljanje, da so vzpostavljeni potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo podpore EU. Ti pogoji so: ustrezen regulativni okvir, učinkoviti okviri politike (strategije) in zadostna upravna/institucionalna zmogljivost.

Okrepljena vloga Evropskega socialnega sklada Prvič je v kohezijski politiki določen minimalni delež za ESS, ki znaša 23,1% za obdobje od 2014 do 2020 Na podlagi: nacionalnih deležev ESS v obdobju od 2007 do 2013; in stopnje zaposlenosti v državah članicah; dejanski delež se določi v sporazumih o partnerstvu glede na potrebe in izzive; skupni znesek ESS za EU-28: 80,3 milijarde EUR. (v trenutnih cenah).

Tematska koncentracija ESS 20% sredstev ESS v vsaki državi članici je namenjenih socialni vključenosti ter boju proti revščini in vsem oblikam diskriminacije. Koncentracija financiranja na največ 5 prednostnih naložb v okviru 4 tematskih ciljev: zaposlovanje/mobilnost, izobraževanje/ usposabljanje, socialna vključenost in boljša javna uprava. 60% Manj razvite regije 70% Regije v prehodu 80% Bolj razvite regije V primeru vprašanj poslušalcev: V bolj razvitih regijah je treba 80% sredstev ESS porabiti za največ 5 prednostnih naložb (od 19) za zaposlovanje/mobilnost, izobraževanje/usposabljanje, socialno vključenost in institucionalno zmogljivost. V regijah v prehodu je treba 70% sredstev ESS porabiti za največ 5 prednostnih naložb (od 19) za zaposlovanje/mobilnost, izobraževanje/usposabljanje, socialno vključenost in institucionalno zmogljivost. V manj razvitih regijah je treba 60% sredstev ESS porabiti za največ 5 prednostnih naložb (od 19) za zaposlovanje/mobilnost, izobraževanje/usposabljanje, socialno vključenost in institucionalno zmogljivost. Primeri prednostnih naložb za tematski cilj „spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile“: – dostop do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z dolgotrajno nezaposlenimi in ljudmi, oddaljenimi od trga dela, prav tako prek lokalnih pobud za zaposlovanje in podpore mobilnosti delovne sile; – trajnostno vključevanje mladih na trg dela, zlasti tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali ne usposabljajo, kamor sodijo tudi mladi z velikim tveganjem za socialno izključenost in mladi iz marginaliziranih skupnosti, vključno z izvajanjem „jamstva za mlade“; – samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij, vključno z inovativnimi mikropodjetji, ter malimi in srednje velikimi podjetji; – posodobitev institucij trga dela, kot so javni in zasebni zavodi za zaposlovanje, ter izboljšanje usklajevanja s potrebami trga dela, vključno z ukrepi, ki izboljšujejo transnacionalno mobilnost delavcev, in programi mobilnosti, ter boljše sodelovanje med organi in ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Primeri prednostnih naložb za tematski cilj „spodbujanje socialne vključenosti, boj proti revščini in vsem oblikam diskriminacije“: – socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; – spodbujanje socialnega podjetništva in poklicnega vključevanja v socialna podjetja ter spodbujanje socialne in solidarnostne ekonomije za lažji dostop do zaposlitve; strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; Primeri prednostnih naložb za tematski cilj „naložbe v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje“: – zmanjšanje in preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in spodbujanje enakega dostopa do predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, vključno s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem za ponovno vključevanje v izobraževanje in usposabljanje; spodbujanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja. Primeri prednostnih naložb za tematski cilj „izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava“: – naložbe v institucionalno zmogljivost ter učinkovitost javnih uprav in javnih služb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za reforme, boljšo ureditev in dobro upravljanje (države, vključene v Kohezijskem skladu); – krepitev zmogljivosti vseh zainteresiranih strani, ki zagotavljajo izobraževanje, vseživljenjsko učenje in zaposlitev, ter krepitev socialne politike, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za izvajanje reforme na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Pobuda za zaposlovanje mladih Celotni proračun znaša 6,4 milijarde EUR (3,2 milijarde EUR posebnega proračuna + 3,2 milijarde EUR proračuna ESS). V regijah, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25%. Ciljna skupina: posamezniki „NEET“, ki so stari manj kot 25 let, oziroma manj kot 30 let: neaktivni ali nezaposleni (+ dolgotrajno); registrirani ali neregistrirani iskalci zaposlitve; ki bivajo v upravičenih regijah. Sprejetje operativnih programov, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih. Zakaj ta pobuda? Več kot eden od petih mladih Evropejcev na trgu dela ne more najti zaposlitve. NEET: nezaposlen, ni vključen v izobraževanje ali usposabljanje (Not in Education Employment or Training). 7,5 milijona v Evropi Več kot 50 odstotnih točk razlike med državami članicami z najnižjo stopnjo nezaposlenosti mladih (Nemčija, 7,7%) in državami članicami z najvišjo stopnjo nezaposlenosti mladih (Grčija, 58,2%). 27

Trajnostni razvoj mest: prednostna naloga za obdobje 2014–2020 Najmanj 5% sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je treba nameniti celostnemu trajnostnemu razvoju mest na nacionalni ravni Strategije celostnega razvoja mest, ki jih razvijejo mesta, bodo izvedene kot celostna teritorialna naložba, večtematska prednostna os ali poseben operativni program. Projekte izberejo mesta v skladu s strategijami. Upoštevati je treba povezave med mesti in podeželjem. Možna uporaba pristopov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD): posvetovanje z lokalnimi organizacijami državljanov. Strategija celostnega razvoja mest: razvijejo jo mesta za obravnavo gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov. Izvede se kot 28

Celostna teritorialna naložba: kombinacija naložb in programov Regionalni operativni program ESRR Nacionalni operativni program ESRR Operativni program ESS POSREDNIŠKO TELO + dopolnilna sredstva iz EKSRP in/ali ESPR Celostna teritorialna naložba se lahko financira iz različnih operativnih programov in iz različnih skladov. S financiranjem upravlja posredniško telo, ki je lahko mesto. (urbano) ozemlje I T I 29

Drugi instrumenti za razvoj mest Inovativni ukrepi na področju razvoja mest (od 2015) 0,37 milijarde EUR za 7 let za spodbujanje inovativnih in poskusnih projektov. Letni razpisi. Vključenih mora biti vsaj 50 000 prebivalcev. Mreža za urbani razvoj Neposredni dialog med Evropsko komisijo in mesti, ki izvajajo ukrepe celostnega razvoja mest in inovativne ukrepe. Upravlja jo Evropska komisija. Program URBACT se nadaljuje (URBACT III) Program v okviru programa evropskega teritorialnega sodelovanja; prijavijo se lahko vsa mesta. URBACT: Mesta iz različnih držav članic sodelujejo pri projektu. 30

Krepitev čezmejnega sodelovanja 3 področja: Čezmejno. Transnacionalno. Medregionalno. Proračun za 2014–2020: 10,2 milijarde EUR 2,9% proračuna za kohezijsko politico.

Transnacionalno sodelovanje 32

Čezmejno sodelovanje Območja programov čezmejnega sodelovanja, ki se sofinancirajo iz ESRR. Vsako območje programa je prikazano v določeni barvi. Črtkana območja so istočasno del dveh ali več območij programa. 33

Makroregionalne strategije Strategija EU za regijo Baltskega morja Podonavje jadransko-jonsko regijo (predlog Evropske komisije junija 2014) „Makroregionalna strategija“ je integrirani okvir, ki ga potrdi Evropski svet in ki ga lahko med drugim podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, pri čemer je namenjen za obravnavanje skupnih izzivov, s katerimi se sooča določeno geografsko območje, povezano z državami članicami in tretjimi državami, ki ležijo na istem geografskem območju; s tem je zagotovljeno okrepljeno sodelovanje, ki prispeva k doseganju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. 34

Kohezijska politika EU: ključni elementi reforme Povezava s strategijo EU 2020. Usklajena uporaba petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ciljna sredstva za ključne rastoče sektorje. Določanje jasnih ciljev in merjenje rezultatov. Zagotavljanje ustreznih pogojev za naložbe. Okrepljena vloga Evropskega socialnega sklada. Večja vloga partnerjev pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru. Celostni pristop k teritorialnemu razvoju. Krepitev čezmejnega sodelovanja.

Prednosti kohezijske politike ... Do zdaj je bilo v obdobju 2007–2013 doseženo naslednje: Ustvarjenih 600 000 delovnih mest, od tega vsaj 1/3 v MSP. Podpora 200 000 MSP. 1 800 km novih ali obnovljenih železnic. 25 000 km novih ali obnovljenih cest. Dostop do širokopasovnega interneta za 5 milijonov državljanov. Dostop do čiste pitne vode za 3 milijone državljanov. ESS: 15 milijonov sodelujočih letno. Z 940 finančnimi instrumenti v 25 državah članicah je bilo zbrane 8,36 milijarde EUR za financiranje lastniškega kapitala, posojil in jamstev. 36

Kohezijska politika EU in solidarnost Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF) je bil ustanovljen leta 2002 po hudih poplavah v Srednji Evropi. Finančna pomoč za obnovo. Za spopadanje z velikimi naravnimi nesrečami in za izraz solidarnosti EU z opustošenimi območji. Do zdaj je EUSF posredoval v 56 primerih naravnih nesreč (gozdni požari, potresi, nevihte, suša, poplave). Do zdaj je 23 evropskih držav izkoristilo 3,58 milijarde EUR pomoči.

Primeri projektov 38

Hvala za vašo pozornost http://ec.europa.eu/regional_policy/ index_sl.cfm www.facebook.com/EuropeanCommission www.twitter.com/@EU_Regional www.linkedin.com/company/1809 Platforma za sodelovanje GD REGIO www.yammer.com/regionetwork plus.google.com/+EuropeanCommission Sign up for our „REGIOFLASH“ www.inforegiodoc.eu www.flickr.com/euregional