Dezinstitucionalizacija po osebni meri Vito Flaker Fakulteta za socialno delo

Kaskadni sistem oskrbe skupnostna oskrba samo denarna nadomestila vmesne strukture samo neformalna oskrba institucionalna oskrba neformalne sorodniške in druge mreže razne ravni intenzivnosti do prekoračitve praga subsidiarnosti sivi trg zaradi nizkih zneskov nižja intenzivnost – ob višjih zneskih velik potencial za zdaj večinoma neformalna pomoč v ožjih mrežah visoka intenzivnosti po osebni meri, kompleksne, celovite in kontinuirane v skupnosti, kjer jih človek potrebuje nizka intenzivnosti storitve (podpora in osebna pomoč) projekti in programi – vzajemne oblike podpore, skupnostne akcije namestitev stanovanjske skupine in bivalne enote dnevne oblike posebne šole dnevno varstvo in dejavnosti 24 urna namestitev intenzivno zajetje manj intenzivna in vprašljiva pomoč

intenzivne osebne storitve - 10.283 vmesne strukture - 6279 institucije - 22.106 domovi za stare 17.985 Posebni zavodi in enote kombiniranih zavodov (KOM) 1822 VDC in CUDV 1468 zavodi za otroke 1039 stanovanjske skupine 1259 dnevne dejavnosti in varstvo 3737 posebne šole 1283 pomoč na domu 6888 družinski pomočnik 936 osebna asistenca 321 oskrbovana stanovanja 866 rejništvo 1127 koordinirana oskrba (osebno načrtovanje) 1272

Oblika oskrbe Št. uporabnikov Namestitev   Stalna namestitev (enote 4–6 stanovalcev) 750 Prehodna namestitev (3 mesece – 2 leti) Kratkotrajne namestitve 100 Stanovanje s podporo (oskrbovano) Oskrba v drugi družini 250 Dnevne dejavnosti Dnevni centri/ klubi 2000 Zaposlitvene zadruge in socialna podjetja 1000 Osebne storitve Osebna asistenca Družinski pomočniki 1500 Osebni paketi in koordinirana oskrba 2500 Oskrba na domu Oskrba na daljavo Zaposlitev s podporo Storitve in programi nizke intenzivnosti Spremstvo in druge oblike podpore Svetovalnice in centri za terensko delo in mobilno podporo 5000 Center za zagovorništvo Mikro skupnostni programi 300 programov Drugi ukrepi Denarna nadomestila 5000 ali več Ukrepi za zmanjševanje revščine in omogočanja dostopa do splošnih dobrin Center za skupnostno oskrbo in prehod iz ustanov Regionalni centri (samostojni) ali stalne delovne skupine oz. timi (povezani deli obstoječih služb). 10 Neprofitna organizacija za stanovanjsko oskrbo 1000 ali več mest

Vzporednice: 4 stopnje na 4 ravneh procesa človek službe skupnost sistem aktivacija v zavodu demokratizacija odnosov in ozaveščanje v zavodu ozaveščanje o nepotrebnosti ustanov in mehanizmih izključevanja eksperimentiranje preselitev ustvarjanje vmesnih struktur sprejemanje drugačnih načrtovanje vključitev v skupnost oblike samostojnega življenja ustvarjanje sožitja vzpostavljanje mreže samostojno življenje (s podporo) službe, ki so v korist celotni skupnosti celovita (sublimna) skupnost mreža dolgotrajne oskrbe

Evolucija tipov oskrbe po osebni meri Personalised care Oskrba po osebni meri – osebno načrtovanje in izvajanje storitev – osebni paketi storitev independent service brokerage Neodvisno posredovanje (brokerstvo) storitev care planning and management Načrtovanje in vodenje oskrbe case management Vodenje, menedžement primera, Casework Delo s posameznikom, s primerom

Razlika med individualnim in osebnim načrtovanjem Terminološki poudarek: Individualno – posamično, nedeljivo – a standardno Osebno – načrt je osebna last, narejen po osebnih željah, prioritetah in osebni meri, glede na življenjske okoliščine Treba je razlikovati med: Individualnimi programi obravnave, ki jih naredijo za uporabnika strokovnjaki Osebnimi načrti, ki jih naredijo uporabniki s pomočjo strokovnjakov

Ideja osebne oskrbe je nastala v procesih dezinstitucionalizacije, saj reši problem združevanja sredstev za oskrbo s samostojnim življenjem zunaj ustanov institucionalna oskrba sredstva delo s posameznikom samoodločanje osebna oskrba sredstva + samoodločanje CILJI

Paradigmatski premiki v pojmovanju podpore in pomoči cilji/ želje potrebe problemi osebni primanjkljaji

dolgotrajna oskrba, pomoč ali podpora usklajena (koordinirana) stalna (kontinuirana) potrebam prilagojena (personalizirana) v celotnem življenju (celostna) dostop do številnih storitev različnih izvajalcev (pluralna in polivokalna)

Načela osebnega načrtovanja   moč življenje pravica uporabnika krepitev moči uporabnika pravica do napak dolžnost načrtovalca vpliv uporabnika refleksivnost in reflektivnost

Dve nujni perspektivi: Perspektiva moči oz. vrlin Perspektiva uporabnika – življenjskega sveta

VIRTUALNO načrtovanje izvajanje potrditev DEJANSKO

Prečnost osebnega načrtovanja: Lok pomoči

Razlika med koordinacijo in osebno pomočjo Koordinacija Osebna pomoč Načrt Nujna sestavina Ni nujna sestavina Pomen načrta Zaveza Pripomoček Temelj delovnega odnosa Odnos koordinacije in podpore Odnos pomoči Položaj delavca Na stičišču med osebnim življenjskim svetom in institucionalno sfero Vstop v življenjski svet in centralni položaj pomoči Sredstva Sposobnost naročanja storitev in pridobivanja sredstev za izvedbo načrta Ki so na voljo delavcu v njegovi mreži Usmerjenost V prihodnost Vizija in cilji V preteklost Popravljanje napak Perspektiva uporabnika in krepitev moči Nujna Glede na usmeritev delavca Prisotnost in dostopnost Več terenskega dela Praviloma v pisarni Koordinacija mrež Nujna, vstop v mrežo Možna

Ovire in težave uvajanja koordinirane oskrbe Dominacija institucionalne obravnave Pomanjkanje sredstev za skupnostno obravnavo (stanovanja, zaposlitev, fleksibilne skupnostne službe) Pretirana usmerjenost v formalizacijo odnosov Pokroviteljska in skrbniška kultura oskrbe Interdisciplinarno (ne)sodelovanje Nerazvitost terenskega dela Odsotnost budžeta za izvajanje načrta

Literatura (kronološko) Brandon, D. (1994), Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba (Scripta). Škerjanc, J. (2006), Individualno načrtovanje z udejanjanjem ciljev. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje in usposabljanja. Šugman Bohinc, L., Rapoša Tanjšek, P., Škerjanc, J. (2007), Življenjski svet uporabnika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008), Dolgotrajna oskrba: Očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Škerjanc, J. (2010), Individualizacija storitev socialnega varstva. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A., Udovič, N. (2011), Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi, eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., Ratajc, S. (2013) Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.