XXIX. Tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, KGZS Laško, 25. november 2014 Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu (AKIS) – izzivi in potrebne spremembe za slovensko kmetijstvo Dear colleagues, the same topic from another perspective Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Prof. dr. Emil Erjavec

Vprašanja Razvitost slovenskega kmetijstva? Znanje kot dejavnik razvoja kmetijstva AKIS – Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu AKIS – stanje v Sloveniji Zaključek: predlog institucionalnih reform za učinkovitejši AKIS v podporo razvoju kmetijstvu v Sloveniji AKIS v Sloveniji

Pristop in viri Prispevek je: Namen: plod izkušenj, pogovorov, pregleda literature, ukvarjanja z vodenjem, razvojem in kmetijsko politiko doma in v tujini študija virov s področja AKIS (OECD, EK) in agrarne ter razvojne ekonomike ni rezultat sistematičnega raziskovalnega dela in ne izraža mnenja ustanove Namen: spodbuditi razpravo o razvoju in vlogi znanja podpreti nujne institucionalne spremembe, na vseh ravneh zavedajoč se celovitosti tematike AKIS v Sloveniji

I. Razvitost slovenskega kmetijstva? Definicija razvitosti Stanje in potrebe po razvoju AKIS Slovenija

Kaj razumemo pod razvitost? Primerljivost, doseganje ciljev primerljivi rezultati z najbolj uspešnimi na mikro in makro ravni - različni indikatorji (podjetniški, agrarno politični) Ekonomska učinkovitost in uspešnost povečana in učinkovitejša izraba resursev, produktivnost, dodana vrednost, dohodek,… rast proizvodnje in izvoza (do izkoriščenja potenciala) učinkovito povezovanje in agro-živilska veriga Okoljska vzdržnost okoljska ozaveščenost in aktivnosti varstvo okolja in narave kot ključni dejavnik presoje Socialna stabilnost socialno vzdržne strukturne spremembe, možnost razvoja tudi za male kmetije, prisotnost socialnih inovacij AKIS v Sloveniji

Razvitost kmetijstva? Prepletajo se pozitivni in negativni elementi razvitosti potrebna bi bila celovitejša analiza in predstavitev … vendar, kmetijstvo zgolj a „poti k razvitosti“. Pozitivni vidiki: ohranjeni resursi (zemljišča, stalež, KG) posamični razvoj najuspešnejših KG nekatere socialne inovacije (dopolnilne dejavnosti) mladi prevzemniki oblikovanje nekaterih verig Negativni vidiki: stagnacija skupne proizvodnje in nekaterih pridelkov na ha (žita!) destrukcija nekaterih proizvodnih sistemov (prašičereja) še zmeraj nizka stopnja povezanosti členov agro-živilske verige okoljska naravnanost preveč kot strategija za pridobivanje podpor prevelika odvisnost od podpor v dohodku (več kot 50 % na agregatni ravni) AKIS v Sloveniji

Dejstvo… Slovensko kmetijstvo ne izkorišča svojih potencialov, … je le deloma (ne dovolj) razvito in pomembno zaostaja za državami z razvitim kmetijstvom. TRAJNOSTNI RAZVOJ je potrebno na novo odkriti in se mu posvetiti z vsemi možnimi sredstvi: ključno poslanstvo. AKIS v Sloveniji

Kaj „poganja“ razvoj? Vloga znanja? II. Dejavniki razvoja Kaj „poganja“ razvoj? Vloga znanja? AKIS Slovenija

Kaj „poganja“ razvoj? Teorija uči (Hayami, Ruttan, Norton,…) in praksa kaže: razvoj podpirajoči splošni družbeni okvirji pravna država, temeljna infrastruktura, delujoče tržno gospodarstvo, razpršena lastnina, splošni ekonomski razvoj… boljši in/ali novi temeljni resursi zemlja, živali, seme,… raba in dostopnost do inputov in kapitala oskrba, finančni sistem povpraševanje s strani prodajnih verig hrane sposobnost individualnih vlaganj v razvoj zadostni lastni resursi viri izobrazba in kompetence delovne sile specifična podporna vloga države – kmetijska politika … znanje - inovacije –tehnološki napredek AKIS v Sloveniji

Vloga znanja pri razvoju Inovacija je lahko nova ideja, nov proizvodni, organizacijski ali tehnološki postopek, nov izdelek, dobrina, storitev… Tehnični napredek v kmetijstvu: Biološki Tehnično-mehanski Organizacijski Okoljski Ključno… Če so drugi pogoji izpolnjeni, potem je ključni vzvod razvoja, učinkovit sistem oblikovanja inovacij in prenosa znanja! AKIS v Sloveniji

Pojmi in pristopi Izkušnje drugih III. AKIS Pojmi in pristopi Izkušnje drugih AKIS Slovenija

AKIS – terminologija AKS AKIS sistem znanja v kmetijstvu (Agricultural Knowledge System) vzpostavila kmetijska politika pred 50 leti z namenom posodobitve kmetijstva s močno integracijo Raziskovalnih, Izobraževalnih in Svetovalnih ustanov pod nadzorom kmetijskih ministerstev (linearni RIS sistem). AKIS Najprej kot “Agricultural Knowledge and Information Systems” s strani OECD in FAO. Danes: „Agricultural Knowledge and Innovation Systems“: (sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu). … „niz kmetijskih ustanov in oseb in interakcij med njimi, vključenih v oblikovanje, prenos, preobrazbo, hranitev, obuditev, integracijo in razpršitev ter uporabo znanja in informacij, z namenom sinergijske podpore odločanju, reševanju problemov in inovacij v kmetijstvu” (Röling and Engel, 1991). + inhoudsopgave / rode draad AKIS Slovenija

Zakaj AKS v AKIS? Potrebe po spremembi linear. sistema R – I - S Manj povezave med znanjem kmetov ter RIS sistemom. Prestrukturiranje in liberalizacija RIS sistema. Kmetijska politika vnaša nove družbene zahteve: okolje, kvaliteta podeželja, vse bolj kompleksne razmere in cilji. AKIS – participativni / omrežni pristop inovacija nastaja skozi interakcijo vseh deležnikov AKIS Slovenija

Sodobni AKIS Kmet. mediji Potrošniki Kmet. knjihgovodstvo Banke NVO An AKIS should be able to propose and develop practical ideas to support innovation, knowledge transfer and information exchange. Policy needs to reflect the manner in which innovation actually occurs today: often through diffuse networks of actors who are not necessarily focused on traditional research and development. Komer. storitve Trgovci Ponudniki inputov Živilska industrija Kmetje Raziskave Sveto-vanje Šolstvo AKIS – interakcija med vsemi deležniki v agro-živilski verigi, podeželju in okolju! (Popp, 2013) AKIS Slovenija

Težave AKISa Interakcije med členi so ključne! … vendar členi imajo različne spodbude: Znanost: publikacije, citati, odličnost Izobraževanje: financiranje na podlagi števila študentov Svetovanje: javna storitev, plačila kmetov, voučerji, Vsi ugotavljajo potrebe po multidisciplinarnem pristopu in sodelovanju, Konkurenca za ista sredstva to pogosto ovira V celoti samostojne politike izobraževanja in raziskav ne zmorejo prepoznati razvojnih potreb sektorjev Šibke interakcije z inovacijami v zasebnem sektorju! AKIS Slovenija

LINSA – nadgrajeni AKIS pristop Learned and Innovation Network for Sustainable Agriculture Učeča in inovacijska omrežja za trajnostno kmetijstvo Tematsko fokusirana (tudi zunaj formalnih RIS) kmetje, svetovalci, vlada in drugi (Rudman, 2010). Poudarek na procesu učenja in kreiranja inovacij skozi interakcijo med deležniki. Temeljna razlika z AKS AKS: obstaja znanje in ga je potrebno pač prenesti. LINSA: ukvarjanje s tem, kako se prenaša znanje, to je tudi del inovacijskega procesa! AKIS Slovenija

Dve vrsti raziskovalne politike (Popp, 2013) Vidik Raziskave za znanost Raziskave za inovacije Raziskovalna spodbuda Prispevati k rešitvi znanstvenega, morda tudi še družbenega problema Posamezno vprašanje, ki zahteva raziskovalno rešitev Udeležba uporabnikov Če gre za aplikativne, potem v demonstracijski fazi Pri opredelitvi vprašanj, postopkov in skozi ves raziskovalni proces Kriterij kakovosti Znanstvena kakovost Relevantnost (za sektor ali regijo) Fokus Raziskovalne organizacije Omrežja proizvajalcev in uporabnikov znanja Model difuzije rezultatov Linearni model Sistemski pristop (omrežja) Tip vladne politike Raziskovalna politika Inovacijska politika Finance Močan delež javnega denarja, večja možnost diseminacije znanja Zasebna – javno partnerstva, lahko tudi omejena diseminacija + inhoudsopgave / rode draad

Inovacije in partnerstvo Sodobni AKIS Inovacije in partnerstvo Prototipi Spremenjeni poslovni modeli in finance Agro-živilska veriga kot sokreator Deregulacija postopkov LINSA Operativne skupine Raziskave za trg Družbene raziskave, konkurenčnost, okolje,… Gospodarstvo daje agendo, pomaga pri nadzoru, koristnik rezultatov Zasebno javno partnerstvo Znanost Znanje za znanost, temeljno, linearno, družbene prioritete in javne naloge, vključitev v mednarodno izmenjavo. Konec linearnega modela Različni cilji, metode in javna vloga

¸Prilagajanje AKISa Privatizacija in soupravljanje svetovalnih služb Svetovanje v postopku privatizacije (plačila kmetov, NL, D). Soupravljanje med državo in stanovskimi organizacijami kmetov (Francija, Finska), z deloma javnim financiranjem. Centralizacija razvojnih raziskav NL: združitev vseh inštitutov v raziskovalni inštitut kmetijske univerze Wageningen, združitev vseh švedskih in finskih javnih inštitutov Več sodelovanja med ustanovami RIZ Podprto sodelovanje med ustanovami (AT, FIN, …) Predvsem pa EU prepozna potrebo po novem pristopu Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP), omrežja v obzorju 2020, ukrep sodelovanje v politiki RP AKIS Slovenija

Kakšen AKIS in javne politike? Koliko sodobnih elementov prisotnih? IV. AKIS v Sloveniji Kakšen AKIS in javne politike? Koliko sodobnih elementov prisotnih? AKIS Slovenija

SLO AKIS - forma Slovenija je celo 20. stoletje gradila sistem AKS pomembna vloga pri prvih razvojnih premikih slovenskega kmetijstva kmetijske družbe, zadružni sistem, kmetijske srednje šole, KIS, BF, FKBV, IHP, vsi v funkciji razvoja… pospeševalna služba, kasneje svetovalna služba – pomembna vloga izjemna vloga posameznikov in ustanov pri oblikovanju in prenosu znanja patronat in izvedba politike – linearni model Po osamosvojitvi in v pristopnem procesu spremembe v ciljih in načinih delovanja prevzem nekaterih mednarodnih (evropskih) standardov (prilagojeno) slovenskim razmeram – raziskovalna in izobraževalna politika slabitev linearnega modela z močno vlogo ministrstva brez nadomestila prednost drugim prioritetam (politika, sredstva, administracija) vse manj povezovanja in sodelovanja med ustanovami (sistemskega ni!) AKIS v Sloveniji

SLO AKIS - členi Posamezni deli AKS (RIS) Vloga vladnih ustanov Znanost: postopno osredotočenje na mednarodno odmevno publiciranje, kar ne izključuje, pogosto pa omejuje ukvarjanje z razvojnimi problemi Visoko izobraževanje: večja mednarodna primerljivost, vendar tudi nepotrebna drobitev programov, manj in ne več razvojnih kompetenc Srednje izobraževanje: razvoj, vendar omejen na izobraževanje Svetovanje: administracija in prenos sredstev do kmetov prednost pred svetovanjem; razdrobljenost, manjša učinkovitost Konkurenca med ustanovami v škodo razvoju! Vloga vladnih ustanov razvoj in inovacija le delno sodobno vključena v podporne sisteme veliko poudarkov o družbi znanja, malo realnih učinkov - problem tudi ponudbe. … nekaj pozitivnih premikov (problem kakovosti dokumentov in izvedbe) AKIS v Sloveniji

SLO AKIS – rezultat Preobrazba AKS v AKIS? Rezultat nismo naredili prehoda v AKIS in LINSA sistema izgubljanje razvojna vloga javnega sistema le delno nadomeščeno z gospodarstvom (domača ni prisotna, ali ni v stanju dajati impulze) ne dovolj jasno in precizno definirana vloga države – nove tendence šle morda mimo…. Pomanjkanje sredstev za tovrstne namene! Rezultat Ne dovolj učinkoviti AKIS v Sloveniji eden od vzrokov za delno razvojno stagnacijo slovenskega kmetijstva ZATO so potrebni koreniti premisleki in premiki. AKIS v Sloveniji

V. AKIS - predlogi sprememb Nov koncept delovanja vlade in ustanov R-I-S Zaključek AKIS Slovenija

Koncept na državni ravni Cilj Krepitev razvojne in inovacijske usmerjenosti slovenskega kmetijstva in agroživilstva, kar je podprto v vladnih politikah in delovanju ustanov R-I-Z. Aktivnosti Krepitev vladnih instrumentov v podporo sodelovanju in inovacijskim funkcije AKIS in LINSA v vseh členih. Oblikovanje skupnih smernic in ustanovitev Razvojnega sveta za koordinacijo aktivnosti. Premislek in spremembe raziskovalne, izobraževalne in svetovalne politike in delovanja kmetijskih ustanov. AKIS v Sloveniji

Ustanove R – I - S Raziskovalne in izobraževalne ustanove Nadgraditev strategije posameznih ustanov z jasno vizijo razvojnega delovanja in predvsem premik v delu in konceptu Prevetritev raziskovalnih in izobraževalnih programov in dela. Vzpostavitev institucionalne podpore za učinkovitejšo sodelovanje in inovacije – pomemben del novih prioritet Svetovalne služba Reorganizacija službe h večji krepitvi podpore razvoja Uvedba novih interaktivnih metod svetovanja na temelju sodelovanja in inovacijske politike. Načrtno strateško sodelovanje s partnerji v R – I – S. AKIS v Sloveniji

ZAKLJUČEK Izrazite razvojne potrebe slovenskega kmetijstva, agro-živilstva in podeželja. Ključen element razvoja sta znanje in inovacije. V svetu se oblikuje nov pristop pri oblikovanju in prenosu znanja AKIS, ki deluje po sistemu sodelovanje med vsemi udeleženci procesa znanja.. Slovenija ima inštitucije AKIS, njihovo delovanje pa ne ustreza v celoti sodobnim zahtevam in razvojnim potrebam. Zato so potrebne izrazite institucionalne in procesne spremembe – reforme: Prevzem razvojne logike in spremembe delovanja znotraj institucij. Sistematično in konsistentno sodelovanje vseh vpletenih. Iskanje pametnih in okolju prilagojenih rešitev. AKIS v Sloveniji