Projekta POSODOBITEV GIMNAZIJE in FESTIVAL PRIMEROV DOBRE IN OBETAVNE PRAKSE Rogla, 30/6 in 1/7 - 2009 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kadar obstajajo ovire, je lahko najkrajša pot, ki povezuje dve točki, ovinek. Bertold Brecht

na fotografskem natečaju Prva nagrada na fotografskem natečaju na temo TO NI MOJE DELO! Škotska, 2004

FESTIVAL PRIMEROV obetavne, dobre, odlične prakse

SODELOVANJE … znotraj šole in med šolami z drugimi inštitucijami doma in s tujino med domačimi in s tujimi učitelji znotraj predmeta in med predmeti v oddelku in med oddelki … TIMSKO DELO

Projekt Posodobitev gimnazije: KURIKULARNE OBOGATITVE SODOBNI PRISTOPI k učenju in poučevanju INTEGRATIVNI KURIKUL(UM) učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop avtentično učenje aktivno učenje problemsko učenje raziskovalno učenje projektno učenje nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja: avtentično vrednotenje učnih dosežkov razvojno spremljanje učnih dosežkov SODELOVALNO UČENJE IN POUČEVANJE individualizirano učenje uporaba novih tehnologij … KURIKULARNE POVEZAVE: enopredmetne in večpredmetne znotrajpredmetne in medpredmetne delne in celovite (kroskurikularne) vertikalne in horizontalne multidisciplinarne in interdisciplinarne  MEDKULTURNA zmožnost kot kroskurikularni cilj Medijska/FILMSKA pismenost itd.

odlične prakse dobre prakse PRIMERI obetavne prakse (zamisli, načrti) (vsaj enkrat preskušene, reflektirane rešitve vsaj enega učitelja) odlične prakse (večkrat preskušene, evalvirane rešitve več učiteljev)

DA, KLJUČNE UGOTOVITVE AMPAK … Kako torej odpraviti težave? boljši učni dosežki dijakov dijaki bolj zadovoljni učitelji bolj zadovoljni (profesionalni in osebni razvoj) novosti sprejema in izvaja vedno več učiteljev … več dela organizacijske težave (čas – urnik …) Kako torej odpraviti težave? racionalizirati obseg dela izboljšati organizacijo dela

SPREMEMBA ORGANIZACIJSKE KULTURE ŠOLE Individualizem in kolektivizem kot dva pola človeške naravnanosti (posameznika – skupine – družbe/kulture) ORGANIZACIJSKE KULTURE (Hargreaves, Bečaj et al.): individualistična (►izolirano poučevanje) balkanizirana Kultura spodbujanega/ izzvanega sodelovanja sodelovalna kultura (►sodelovalno - timsko poučevanje) Od izoliranega poučevanja k sodelovalnemu poučevanju Uspešnost in učinkovitost šole sta povezani s stopnjo in kakovostjo strokovnega sodelovanja med učitelji.

Ni vsako sodelovanje smotrno in koristno 1. BALKANIZACIJA 2. UDOBNO SODELOVANJE 3. VSILJENO SODELOVANJE

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.” SITO SMISELNOSTI Kaj bom raje naredil/-a skupaj s kolegico oz. kolegom kot sam-a? Osmislitev medpredmetnega sodelovanja in timskega poučevanja “Nekaj, česar sam ne morem narediti.” “Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

“SODELOVALNA” ZMOŽNOST NEZAVEDNO SODELOVALEN Zavedno sodelovalen Zavedno izoliran Nezavedno izoliran

BISTVENI VPRAŠANJI: ► Kakšna šolska kultura najbolj podpira profesionalno (in osebnostno rast) učiteljev, boljše učne dosežke učencev in razvoj šole kot celote? ► Kako vzpostavimo (organizacijsko) kulturo, ki spodbuja in podpira vpeljevanje (pozitivnih) sprememb? Individualistične šole – “zataknjene šole”, t.i. stuck schools Učni proces je osiromašen Institucionalizirani konzervativizem Sodelovalne šole – “premične šole, šole v gibanju”, t.i. moving schools Učni proces je obogaten in povezan s stalnim in sprotnim razvojem

KAKO TOREJ ODPRAVITI TEŽAVE? Sodelovanje mora biti: OSMIŠLJENO načrtno sistematično (strukturirano) POSTOPNO (procesno) razvojno (akcijsko raziskovanje) “Enkrat ni nobenkrat” – diseminacija rešitev Fleksibilni predmetnik racionalizirati obseg dela izboljšati organizacijo dela

FLEKSIBILNI KURIKUL Država prepusti šolam odločitve o: FIZIKA Država prepusti šolam odločitve o: organizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa: urnik (tedenski, mesečni, “projektni”, strnjeni oblike dela ipd.) število ocenjevalnih obdobij itd. umestitvi predmetov v letnike FIZIKA

PROJEKTI, VEZANI NA POSODOBITEV GIMNAZIJE projekti MŠŠ, sredstva MŠŠ in ESS Izvajalec: Zavod RS za šolstvo Izvajalca: konzorcij splošnih in konzorcij strokovnih gimnazij Posodobitev gimnazij Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov Posodobitev gimnazijskih programov

šolski razvojni projekti pilotni razvojni projekti POSODOBITEV GIMNAZIJE 2008 – 2014: Vpeljevanje sprememb - razvoj na ravni šole OBVEZNE SPREMEMBE PROSTOVOLJNE SPREMEMBE ▼ posodobljeni učni načrti razvojne naloge v okviru konzorcijev ▼ posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula šolski razvojni projekti v okviru konzorcijev pilotni razvojni projekti v okviru Zavoda RS za šolstvo

Posodabljanje gimnazije na ZŠ Razvoj strokovnih podlag Usposabljanje šol Projekt Posodobitev gimnazije Projekt Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov Prva generacija šol (2003/04 …): šole, vključene v izvajanje projektov Didaktična prenova gimnazije Evropski oddelki Druga generacija šol (2007/08 …): Šolski razvojni projekti Pilotni razvojni projekti  iste/enake in različne naloge!  skupna in ločena usposabljanja!

Posodabljanje gimnazije na ZŠ Razvoj (in preverjanje) strokovnih podlag Usposabljanje šol (ravnateljev in učiteljev, posameznikov in projektnih timov) Projekt POSODOBITEV GIMNAZIJE: Strokovne podlage nastajajo (= izhodišča in smernice ZŠ se preskušajo in nadgrajujejo) v okviru: projekta Evropski oddelki (začetek 2004/05, podaljšan za 2 leti) PILOTNIH RAZVOJNIH PROJEKTOV (začetek 09/10) Projekt USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV: Usposabljanje ŠRT Usposabljanje za timsko poučevanje Usposabljanje za kurikularne povezave Usposabljanje za filmsko kulturo …

PILOTNI PROJEKTI: Prijave (58) Področja raziskovanja Nosilci - koordinatorji Konzulenti Kurikularne povezave dr. Zora Rutar Ilc mag. Tanja Rupnik-Vec Katja Pavlič Škerjanc Okoljska vzgoja Anka Zupan ddr. B. Marentič Požarnik Učenje učenja mag. Cvetka Bizjak Filmska kultura Petra Mikulan (koordinatorica) dr. Dušan Rutar Mitja Reichenberg mag. Boštjan Jambrek Sporazumevanje v tujih jezikih Katja P. Škerjanc Timsko poučevanje Posodobitev klasične gimnazije

SPREMEMBE KOT STALNICA … … piše se nova BELA KNJIGA o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji (dokončana v letu 2011?) … povabilo MŠŠ k pripravi izvedbenih gimnazijskih modelov, ki se bodo preverjali s poskusom …

HITROST SPREMEMB Živimo v zgodovinskem trenutku, v katerem so spremembe tako hitre, da sedanjost opazimo šele, ko že izgineva. We live in a moment of history where change is so speeded up that we begin to see the present only when it is already disappearing. R. D. Laing  

VPELJEVANJE SPREMEMB Spremembe, “edina stalnica”, pomenijo nenehno prisotnost določene stopnje kaosa. Sprememb je vedno več, vedno bolj kompleksne so in vedno hitreje se dogajajo. Kaj je edino (konstruktivno …), kar lahko storimo? (Po)iščemo zase (kot posameznika, za svojo šolo itd.) najbolj ustrezen odgovor ne naslednje (bistveno) vprašanje: KAKO BOM(O) SKRAJŠAL(I) ČAS IN ZMANJŠAL(I) GLOBINO KAOSA?

visoka kakovost učnih dosežkov učencev SPREMEMBE V ŠOLSTVU visoka kakovost profesionalnega usposabljanja učiteljev ▼ visoko usposobljeni učitelji visoka kakovost učnega procesa visoka kakovost učnih dosežkov učencev

PROFESIONALNO USPOSABLJANJE … znotraj šole in med šolami z drugimi inštitucijami doma in s tujino med domačimi in s tujimi učitelji znotraj predmeta in med predmeti v oddelku in med oddelki … KOLEGIALNO UČENJE