Visokošolski diplomanti v družbi znanja: Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti Samo Pavlin, Ivan Svetlik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 7. Januar 2009

1. Cilji predstavitve: Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem visokošolskem prostoru – elementi in izhodišča (Pavlin, Svetlik); Preliminarni rezultati o raziskavi diplomantov 5 let po koncu študija; Naslednji koraki in mnenja.

2. Povezovanje informacijsko-procesnega in situacijskega učenja krepi kompetence – teoretska izhodišča LUNDVALLOV MODEL CIKLUSA ZNANJA: Povezovanje ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja NONAKIN MODEL SPIRALE ZNANJA: Situacijsko in informacijsko učenje sta močno prepleteni z delom BOISOJEV MODEL USTVARJANJA IN PRENOSA ZNANJA: Znanje v svetu dela in v izobraževanju se giblje v polju abstraktnega in konkretnega SVEIBYJEV NIVOJSKI MODEL PRENOSA ZNANJA: Znanje kroži od individualnega do medorganizacijskega nivoja

3. Kako je učenje integrirano v delo?

4. Kakšna je vloga visokošolskih institucij pri nastajanju novih poklicev? TIP A: Fakulteta generira nov poklicni profil (npr. kulturolog na FDV) TIP B: Fakulteta servisira potrebe trga (npr. novi tekstilni programi na naravoslovnotehniški fakulteti)? TIP C: Fakulteta razvija programe znotraj močno reguliranega poklicnega prostora (npr. medicina) Kako se v tem kontekstu dopolnjuje razmerje med prakso in teorijo ter (de)regulacijo učenja?

5. Temeljni principi povezovanja obeh oblik učenja v sferi izobraževanja Odprtost do novosti in prožnost programov skladno s tehnološkimi spremembami. Priprava celovitih programov izobraževanja, ki bodo faktografsko in reflektivno znanje nadgrajevali s kompetencami oziroma s tehničnim in socialnim znanjem. Modernizacija izobraževalne tehnologije oziroma pedagoškega procesa s poudarkom na ustvarjanju za delo in življenje relevantnih učnih situacij, v katerih bodo študenti igrali mnogo bolj aktivno vlogo, kot jo imajo sedaj. Mednarodna izmenjava študentov, predavateljev in raziskovalcev. Razvoj celovitega raziskovanja, ki vključuje temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, svetovalno delo in izobraževanje v takem raziskovalnem okolju. Evalvacija izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

A. Reflex in Hegesco raziskavi Reflex: 15 držav EU in Japonska 35.000 diplomantov 5 let po koncu študija 6 okvirni program Zaključek oktober 2007 Hegesco: 5 EU držav: SI, HU, PL, LT, TR in Nizozemska Projekt dobil največ denarja v Programu vseživljenjskega učenja 10.000 diplomantov 5 let po koncu študija Zaključni dogodek september 2009

Reflex in Hegesco raziskavi: Kaj smo spraševali diplomante? Kakšne je bila njihova povprečna ocena v času študija? Katerih oblik učenja so bili deležni v času študija? Kateri poklic opravljajo in kje so zaposleni? Kakšno obliko pogodbe imajo? Koliko zaslužijo in kakšne oblike dohodkov imajo? Kako ocenjujejo stopnjo ključnih kompetenc v odnosu do zahtev delodajalca? Kako trenutno živijo (družina, otroci)? Skupaj skoraj 300 spremenljivk.

Izreden, 50 % odziv v Republiki Sloveniji: največ odgovorov iz: UL - Ekonomska F. - UL_EF 333 UL - Filozofska F. - UL_FF 207 UM - Ekonomsko-poslovna F. - UM_EPF 201 UM - Pedagoška F. - UM_PEF 166 UL - Pedagoška F. - UL_PEF 161 UL - F. za upravo - UL_FU 143 UL - F. za družbene vede - UL_FDV 135 UL - V. šola za zdravstvo - UL_VSZ 126 UM - F. za organizacijske vede - UM_FOV 121 UL - Biotehniška F. - UL_BF 107 UL - Pravna F. - UL_PF 88

Preliminarni rezultati: info. vs Preliminarni rezultati: info. vs. situacijsko učenje v visokošolskem prostoru Situacijsko učenje Info. učenje

(2) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

(3) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

(4) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

(5) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

Glavne ugotovitve Reflex projekta, ki jih bomo primerjalno testirali v Sloveniji (R. van der Velden, 2008) Visoko šolstvo bi moralo biti do študentov bolj zahtevno Več pozornosti bi morali nameniti razvoju profesionalne ekspertize: učenje profesionalnosti je posebna kompetenca Visoko šolstvo bi moralo spodbujati relevantne delovne izkušnje, in nasprotovati pridobivanju nerelevantnih Inovativne metode učenja bi morale biti vedno kombinirane z dovolj teorije in praktičnega učenja Visoko šolstvo ne sme imeti prevelikih pričakovanj o vplivu pripravništva Delodajalci bi lahko bolje uporabili kompetence diplomantov Nekaj fleksibilnosti na začetku kariere ne škodi

Zaključni dogodek, September 2009 Skoraj 3000 Slovenskih diplomantov, ki so sodelovali v raziskavi bo prejelo rezultate, nekateri se bodo udeležili zaključne prireditve Organizacijo dogodka bo prevzela Univerza v Ljubljani in “Hegesco” države Reflex mreža bo ravno tako sodelovala: 15 držav EU in Japonska Več EU inicitativ, ki želijo pri tem dogodku sodelovati s Slovenijo Iniciativa za sestanek pri Petru van der Hijdnu (Deputy Head of Unit, European Commission DG Education and Culture – REFLEX VS. TUNING)

Povezave z drugimi projekti in mrežami OECD PIAAC Mreža Leonardo projektov VET LSA PISA for HE DECOWE iniciativa (7 Okvirni program, Reflex, O*NET, OECD, 9 držav): Primerjava srednjega in visokega šolstva: 4 sektorji Fokus je razvoj profesionalnih kompetenc, ne le generičnih: 18.000 strokovnjakov in profesionalcev iz 800 organizacij Razvoj kompetenc s perspektive trga dela in relacija do učenja, zakonodaje in kariere