Zaposlovanje ranljive ciljne skupine – mladi z invalidnostjo Državni svet, 21. marec 2014 Aleksandra Tabaj, URI-Soča Tatjana Dolinšek, Racio-Social Črtomir Bitenc, URI - Soča

Invalidnost Invalidnost v svetu narašča – WHO poročilo 2011: Povečanje od 10% populacije nad 15% - 19,5%; V Sloveniji 6,5% otrok v populaciji pridobi odločbo o usmeritvi, med temi se jih vključi v prilagojen in strokovno podprt program 9-letke 4,5%, delež otrok v posebnem šolstvu: cca 2% V srednje šole čedalje več integriranih, posebno šolstvo upada (vir: Analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji, 2010) Ocena WHO: 0-14 let: 5,1% invalidov s težjimi težavami, z najtežjo invalidnostjo še 0,7% Odločbe OPP + Navodilo o prijavi, koga se šteje za invalida: 900 - 1.000 mladih na letni ravni Invalidov v Sloveniji s statusom: 170.000 (ocena MDDSZ – Direktorata za invalide), del med njimi ni zaposljivih

Stroški brezposelnosti mladih Študija EUROFOUND (2012): koliko državo stane NEET (not in education, employment or training)? Za Slovenijo l. 2008: 9.900 eur letno + stroški inštitucij-0,92 % BDP; v 2011 10.700 eur + stroški inštitucij-1,31 % BDP Belgija, Luxemburg in Danska: 20.000 evrov letno/pos. Bolgarija in Romunija-1500-2000 evrov/pos. Poleg neposrednih stroškov (za brezposelnost, bolniško, invalidnost …) se upoštevajo tudi manjkajoči viri prihodkov: neplačani davki, neplačani prispevki, subvencije,..) + IZGUBLJENI DRUŽBENI KAPITAL

Stališče Evropske komisije Evropska strategija o invalidnosti 2010-2020 in spremljajoči dokument “Initial Plan”: Stopnja zaposlenosti invalidov 50% v primerjavi z ostalo populacijo Posebno pozornost nameniti mladim invalidom na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev

Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami Projekt Prehod iz šole v zaposlitev – 16 držav Posebne potrebe na področju izobraževanja: 3-20% ljudi pod 20 let Delež mladih 20-29 let, brez srednje šole, je 30% Izdelali so številna priporočila za prakse in ukrepe Najpomembneje: razvoj individualnega načrta prehoda, že na ravni izobraževalne ustanove in ga povezati s trgom dela (delodajalci) in podporo! Priporočila: Kdaj začeti? Ne prepozno. Koga vključiti? Svetovalna ekipa šole + iz trga dela Kje začeti? Na šoli. Kontaktna oseba. Kaj vsebuje INP: izobraževanje-učni načrt, poklicne zmožnosti, kompetence in osebne zmožnosti,interese v povezavi z načrtom kariere – področje pridobivanja delovnih izkušenj

E-diskusija Svetovne banke Vladne politike: Pogosto poudarjajo ukrepe – npr kvotni sistem, subvencije plač, ekonomske spodbude za podporne tehnologije. Problemi-socialno zaščitne sheme – ni ukrepov poz diskriminacije, ni prilagojenih delovnih mest, fleksibilnih ukrepov (teledelo, delni del. čas) infrastruktura Vloga posrednikov: Posredniki igrajo ključno vlogo naveze invalidi-delodajalci ter pri usposabljanju. Delodajalci in invalidi naj se vključijo v proces oblikovanja del.mesta. Invalidi naj dobijo delo iz pravih razlogov, ker so dobri delavci, ne samo zato, ker so invalidi! Poslovni vidik in osveščanje!

E-diskusija Svetovne banke Izobraževalni sistem: Pogled družbe na invalide: Stigmatizacija, predsodki- invalidi, družine, delodajalci, šole. Nezmožnost, problemi, stroški – sprememba mišljenja, odnosa, ozaveščanje, spoštovanje pravic. Pomanjkanje delovnih izkušenj je podlaga za delodajalce za diskriminacijo. Naj bi se zagotovila specifična svetovanja za karierno pot glede na poklic, razvoj mentorstva, pripravništvo ipd.

EU izkušnje - Avstrija Sistemski prehod mladih iz izobraževanja na trg dela, predhodno razvit kot Clearing Jugendcoaching- vsaka oseba dobi nasvet ob zaključku šole. Usmerijo jih glede na zmožnosti – pripravljen za delo, pripravljen za usposabljanje, pripravljen za vajeništvo. Kar 10% populacije je v NEET (not in education, training or employment) Case management - model podpore 1:1, orientiran na podporo osebi - od 20 tednov do 1 leto, srečanja potekajo na dva tedna, dve pedagoški uri. Slovenske izkušnje: Projekt ESS Prehod mladih iz izobraževanja na trg dela 2011-2013 Zagotavljanje storitev usposobljenega svetovalca za prehod Prizadevanja za sistemsko urejanje tega vprašanja v Sloveniji – podprta tudi s strani Državnega sveta (Posvet 3.12.2013 in sprejeti sklepi) Nadaljevanje projekta v shemi Norveškega sklada, z norveškim partnerjem Zgodba o mladostniku iz Zavoda Janez Levec …

Avstrija –razvit trg dela – brez poklicne kvalifikacije ni službe, niti brez motiviranosti Poklicno izobraževanje in usposabljanje (gre za pridobitev poklicne kvalifikacije, tudi univerzitetne izobrazbe – sociala, zdravstvo, ekonomija, management, logistika, promet, jeziki)   Centri za obdelavo kovin, produkcijska šola – BFI, ABZ, Cambridge INSTITUTE, FWW). Centri za obdelavo kovin so bili ustanovljeni zaradi pomanjkanja kadrov (strojniki, obdelovalci kovin, strojni inženirji) zagotavljajo 18 mesečno usposabljanje, z usposabljanjem, vajeništvom pri delodajalcih. Produkcijska šola – mladi med 15-25 let, ki niso našli mesta v zaposlitvi ali usposabljanju. Tu preizkušajo svoje poklicne cilje – npr. varilstvo, obdelava kovin, … ABZ programi- zagotavljajo poklicno usposabljanje za tehnične poklice SOB- šola za strokovne delavce na področju socialnega skrbstva – usposabljanje in študij, ki traja 2 leti Cambridge INSTITUTE: zagotavlja znanje angleškega jezika, 21 nivojev FWW Izobraževalni center za ženske – ustanovljen poleti 2013 – za iskanje služb, ohranjevanje služb, za višjo kvalifikacijo, za napredovanje – Ženske v tehniki. Poklicna/zaposlitvena rehabilitacija : povezana z pridobitvijo poklicne kvalifikacije, npk. Poklicna integracija (FAB, Team Work) Usmerjanje na 1. ali 2. trg dela Socialni delavci ki delajo na ulici – Street work Poklicna orientacija že v šolah, 1 uro tedensko, pri nas 2 uri letno… PROJEKTI SE PRED NACIONALNO IZVEDBO PILOTIRAJO

Mednarodne raziskave o tranziciji Marks (2006): kar delajo osebe 1 leto po zaključku šolanja je zelo pomembno – dober/slab prehod/ranljive skupine Vickerman in Blundel (2007) raz-(s)krivanje invalidnosti; stik s storitvami za zaposlitev in subvencije: zožen obseg informacij McEachern (2007): nepripravljenost invalidov na tranzicijo: možnosti poklicev, ovire, iskanje služb. Winn in Hay (2009): kljub uspešni tranziciji – predsodki. Lakin in Stancliffe (2005): predsodki;dejavniki za prehod: informacije, individualni program, sredstva,storitve in evalviranje storitev

KLJUČNI VIDIKI PREHODA Dejstva/potrebe: Prehodi postajajo vse bolj del vsakdanjega življenja! da prehod mladih OPP med izobraževanjem in trgom dela sistemsko urejen potreba po uvedbi t.i. “podpornega” sistema po zaključku izobraževanja pogosto zeva praznina sistemsko se pravice invalidov pojavljajo v številnih zakonih

Strokovne aktivnosti Znajti se med številnimi različnimi institucijami na različnih lokacijah – kako do prave informacije? Ne poznajo možnosti/slabo medinstitucionalno sodelovanje Za strokovne delavce Za uporabnike in njihove starše Urbana džungla

Vloga zakonodaje – prehodi in fleksibilnost Nepovezanost in različni termini Mladi s posebnimi potrebami ŠOLSTVO Izjava dolgoletnega strokovnega delavca o terminoški zmedi (to je ...) ZDRAVSTVO – možnost preverjanja poklicne izbire na URI Soča preko napotnice šolskega zdravnika Invalid, invalidnost ZPIZ, ZRSZ SOCIALA – npr. angleški sistem zaposlitve do 16 ur tedensko ne ukine socialnih pravic…

KLJUČNI VIDIKI PREHODA IZ ŠOLE NA TRG DELA Proces, podprt z izvajanjem zakonodaje in politik Spoštovanje osebne izbire Razvoj individualnega izobraževalnega načrta in individualnega načrta prehoda Neposredno sodelovanje in vključevanje vseh deležnikov Del daljšega in kompleksnega procesa priprave mladih na odraslo življenje Vir: Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, 2006

Zaključek Potrebe v Sloveniji po obstoju službe oz. storitev, ki deluje kot vmesnik med šolo in trgom dela kot v Avstriji storitev Clearing/Jugendcoaching Kar je bistveno, je individualno načrtovan prehod in program prehoda podprt s strani svetovalcev za prehod, ki se prične na šolah in v svojo mrežo zajame ostale institucije in delodajalce Umestitev te možnosti v sistem, da se zajame populacijo mladostnikov s posebnimi potrebami

Hvala za vašo pozornost!