Fleksibilni predmetnik in medpredmetno načrtovanje Mag. Vera Bevc

MEDPREDMETNO NAČRTOVANJE ZAKAJ , KDO, KDAJ, KAKO ???

Nekateri cilji sodobne šole že sami po sebi terjajo usklajeno načrtovanje učiteljev različnih predmetov in področij: doseči večjo stopnjo povezanosti med disciplinarnimi znanji (s povezovanjem med predmeti, z uveljavljenjem učno-ciljnega in procesno-razvojnega pristopa, s timskim delom …); preprečiti preobremenjenost učencev (z ustrezno organizacijo pedagoškega procesa, s poznavanjem in upoštevanjem dela, ki ga učenci opravljajo v šoli in doma v okviru vseh predmetov in področij …).

Nekateri cilji sodobne šole že sami po sebi terjajo usklajeno načrtovanje učiteljev različnih predmetov in področij: pripraviti učence za kakovostno življenje in na vseživljenjsko izobraževanje (z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z navajanjem na samostojno učenje, z oblikovanjem delovnih navad …); povečati kakovost in trajnost pridobljenega znanja (z razvijanjem različnih strategij mišljenja, z upoštevanjem predhodnega znanja učencev, s povezovanjem znanja, z učenjem za učenje …);

Nekateri pogoji za izvedbo medpredmetnega načrtovanja: jasnost ciljev, ki jih želimo doseči z medpredmetnim povezovanjem; poznavanje procesa aktivnega izgrajevanja znanja s povezovanjem obstoječega znanja – vsebinska in procesna nadgradnja; učiteljeva spremenjena vloga ne samo v razredu, ampak tudi v strokovnem in profesionalnem odnosu do učiteljev drugih predmetov in področij.

Nekateri pogoji za izvedbo medpredmetnega načrtovanja: procesno-ciljna in vsebinska opredelitev tematskih sklopov v letni pripravi z jasno opredeljenimi dejavnostmi, ki jih načrtujemo za doseganje ciljev tematskega sklopa, splošnih ciljev predmeta in ciljev sodobne šole; predstavitev ciljev posameznih tematskih sklopov in načrtovanih dejavnosti učencev za njihovo doseganje; spremljanje in vrednotenje medpredmetnega načrtovanja; čas za premislek o temeljnih vprašanjih.

Preverjanje in ocenjevanje Skupaj PRIMER Geografija Naslov učnega sklopa Predvideno število ur Preverjanje in ocenjevanje Skupaj Predstavitev predmeta 1 Zemlja kot celota 10 (biblped. del. 2, sod. uč. 3, plakat 3) 3 13 Gibanje zemlje in posledice 7 (rač. prg. 2) 10 Upodabljanje zemeljskega površja 5 (ter. delo 3) 2 7 31

Učni sklop: ZEMLJA KOT CELOTA 13 ur (10 ur pridobivanja, utrjevanja, ponavljanja, sprotnega preverjanja in 1 uro preverjanja znanja ter 2 uri ocenjevanja znanja) Splošni cilji sklopa: Prevladujoče dejavnosti učencev Medpredmetne povezave Učenci: razvijajo sposobnost uporabe globusa in različnih vrst zemljevidov na katerih pokažejo in imenujejo velike dele kopnega in morja delo s karto in globusom… grafično prikazovanje izdelava preglednice bibliopedagoška delavnica - iščejo informacije v različnih virih in literaturi o življenju ljudi v različnih geografskih pogojih (2 uri) sodelovalno učenje (življenje ljudi v različnih geografskih okoljih) (3 ure) sooblikovanje geografskega plakata na temo Nebesna telesa (3 ure) KIZ – bibliopedagoška delavnica – september, nosilec OPOMBE: SPREMLJAVA primerjajo celine po velikosti, legi, razčlenjenosti in prevladujočih reliefnih oblikah na njih na izbranih primerih opisujejo, analizirajo in primerjajo pogoje za življenje ljudi v odvisnosti od reliefnih oblik, bližine morja, rek, jezer … na zemljevidu in na globusu pokažejo zemeljske poloble, ekvator, S in J povratnik, S in J tečajnik, začetni poldnevnik ter oba tečaja razvijajo sposobnost samostojnega učenja s pomočjo uporabe različnih virov in literature ter sposobnost za delo v skupini

Z medpredmetnim in medrazrednim povezovanjem oziroma načrtovanjem preprečimo, da bi zaradi neusklajenega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela nekatere dejavnosti učencev, ki so nujno potrebne za doseganje ciljev sodobne šole in za pridobivanje vseživljenjskih znanj v šolskem letu ali pa med šolanjem, povsem izpadle, oziroma da jih ne bi dovolj pogosto izvajali ter bi s tem zmanjševali kakovost vzgojno- izobraževalnega dela.

Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela Vpis v skupno preglednico v računalniku, po predmetih in področjih (naslovi učnih sklopov in prevladujoče dejavnosti učencev, ki so pogoj za doseganje ciljev učnega sklopa).

Skupna preglednica za posamezni razred Predmet, področje Učni sklopi (teme, tematski sklopi) in dejavnosti učencev (šolsko leto) Naslovi učnih tem (tematski sklopi, vsebine …) Prevladujoče dejavnosti, ki so pogoj za doseganje ciljev učnega sklopa ZGO Življenje najstarejših človeških skupin, Praskupnost, Najstarejše civilizacije, Srednji vek Delo z viri:iskanje, selekcioniranje inf., oblikovanje izvlečkov BPD GEO Zemlja v vesolju, Upodabljanje zemeljskega površja, Podnebje Delo z računalnikom (2 uri) Terensko delo

Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela 2. Predstavitev načrtovanih učnih sklopov (ciljev) in načrtovanih dejavnosti učencev po posameznih predmetih in področjih. 3. Individualno beleženje ugotovljenih možnih povezav. 4. Zapis ugotovljenih možnih povezav v skupno preglednico. 5. Ugotavljanje in analiza možnih vsebinskih povezav in povezav na področju dejavnosti učencev.

Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela 6. Po ugotovljenih možnih povezavah sledi delo v manjših skupinah učiteljev, ki so zabeležili možne povezave, in opredelitev ciljev, ki bi jih lahko dosegli s predvidenimi povezavami. 7. Dogovor o načinih izvedbe medpredmetnih povezav pri pouku; učitelji se dogovorijo: ali bodo dogovorjene povezave izvedli kot motivacijo ali kot nadgradnjo že obstoječega znanja ali kot opredelitev problemov ali kot sooblikovanje avtentičnih nalog o izvedbi projektnega dneva ali kot utrjevanje znanja, ki so ga učenci pridobili pri nekem drugem predmetu, ali drugo. * Medpredmetne povezave ugotavljamo in potrjujemo za celotno šolsko leto.

Zapis dogovorov medpredmetnega načrtovanja predmet, področje čas izvedbe povezovanje glede na vrsto znanj izvajanje povezav nosilec izvajalec vsebinska procesna (dejavnosti učencev) GOS februar hrana in prehrana BIO marec motivacija, avtentična naloga (uporaba jedilnika), nadgradnja KEM april, maj ponavljanje, nadgradnja BIO in KIZ januar iskanje, selekcioniranje informacij SLO ponavljanje, nadgradnja (citiranje) GEO + KIZ bibliopedagoška delavnica – ponavljanje in utrjevanje MAT sodelovalno učenje GEO maj ponavljanje in nadgradnja (skupno poročanje, izdelek) komunikacija z različnim občinstvom – anketa (uporaba LCD) ponavljanje, nadgradnja (digitalni fotoaparat)

EVALVACIJA MEDPREDMETNEGA NAČRTOVANJA 1. Katere medpredmetne povezave so bile dogovorjene? vsebinske povezave na področju dejavnosti učencev (procesne) 2. Ali so bile dogovorjene povezave izvedene? DA NE Če NE, zakaj? Če DA, kaj so s konkretno izvedeno povezavo pridobili učenci? (npr. znanje so: ponovili, utrdili, nadgradili, smiselno povezali, poglobili …) 3. Ali bi lahko konkretno dogovorjeno povezavo izvedli še kvalitetneje? Če DA, kako?

EVALVACIJA MEDPREDMETNEGA NAČRTOVANJA 4. Pri katerih predmetih/področjih so učenci sistematično in načrtno (kot prevladujoča dejavnost) pridobivali naslednja znanja: iskanje in selekcioniranje informacij ob uporabi različnih virov, literature, interneta … oblikovanje izvlečkov iz različnih virov, literature … (pridobivanje znanja samostojnega učenja) sodelovanje v skupini za doseganje skupnih ciljev komuniciranje na različne načine in z različnimi ljudmi uporaba sodobne avdio-video tehnologije 5. Če znanj, zapisanih pod točko 4 v ocenjevalnem obdobju za katerega se evalvacija izvaja, učenci niso pridobivali, smo to dolžni) načrtovati in v procesu pouka izvajati v naslednjem ocenjevalnem obdobju, po predhodno izvedenem medpredmetne usklajevanju.

Če boste naredili ne vem koliko, bo še vedno premalo Če boste naredili ne vem koliko, bo še vedno premalo. Tisto, česar niste naredili, je vselej pomembnejše od tistega, kar ste naredili. (iz Poslovnih šal)

Viri in literatura Jacobs, H. 1989. Interdisciplinary Curriculum: Design and implementation. ASCD, Alexandria Virginia. Drake, S. M. 1993. Planing integrated Curriculum, the call to Adventure. ASCD, Alexandria, Virginia. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS. Ljubljana. 1995. Zbornik: Kurikularna prenova. Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana. 1997. Drucker, P. F. 1999. Management Challenges for the 21 st Century. Oxford: Butterworth-Heinemann. Erčulj, T., Trunk Širca, N. 2000. S sodelovanjem do kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Giles, C. 1994. Da bi razumeli načrte in načrtovanje. Vzgoja in izobraževanje let. XXV, št. 2

Skupna preglednica za 7. razred – IV. OŠ Celje