Podjetizacija socialnega varstva: bleščeča igra ničelne vsote romana.zidar@fsd.uni-lj.si

Filantrokapitalizem (Bishop, Green 2008; Edwards 2008) Potrebujemo nove načine da pritegnemo več ljudi v sistem kapitalizma, ki je svetu prinesel toliko dobrega. Veliko je še treba postoriti, vendar je dobra novica ta, da je ustvarjalni kapitalizem že med nami. Nekatere korporacije so že prepoznale popolnoma nove trge med revnimi, katerim zagotavljajo tehnologije, ki spreminjajo življenja, kot je na primer mobilni telefon. (Bill Gates, Making capitalism more creative, Time magazine, 31. 7. 2008)

Načela filantrokapitalizma Podjetnost in marketing sta stebra družbenih sprememb. (So)financiranje je ciljno in projektno usmerjena investicija. Posamezniki smo agenti družbenih sprememb. Demokracija je stvar nakupa. Investicija poveča ugled in javno podobo superbogatega posameznika, družine ali korporacije. Trgi so pogoj za instrumentalizacijo družbene solidarnosti, socialne pravičnosti, zmanjševanja neenakosti, …

Diskurz filantrokapitalizma (Edwards 2008) Angažiranost filantrobogatašev Sredstva, ti. povečevanje zmožnosti, svetovanje, nadzor nad poslovanjem in delovanjem NVO. Merjenje učinkovitosti Poslovna metrika, usmerjena na izide, ki se vedno finančno vrednotijo. Strategija Agresivno vstopanje na ‚trge‘, skrb za javno podobo, sledenje ideji finančne vzdržnosti in pridobivanja sredstev. Dejavnost Diverzifikacija, kombinacija profitnih/neprofitnih ciljev, komodifikacija socialnih vsebin.

Pogled ‚filantrokapitalistične‘ države na socialno varstvo

- POMOČ DRUŽINI ZA DOM/ NA DOMU INSTITUCIONALNO VARSTVO Sistem socialnega varstva Javne storitve (ZSV) - PSP - OSEBNA POMOČ - POMOČ DRUŽINI ZA DOM/ NA DOMU INSTITUCIONALNO VARSTVO VODENJE, VARSTVO IN ZPP Zasebni izvajalci storitev I. PODROČJE NASILJA II. NA PODROČJU ZASVOJENOSTI III. NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA IV. ZA BFEZDOMNE V. ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE VI. ZA STAREJŠE VII. HENDIKEP VIII. OTROCI IN MLADOSTNIKI IX. ROMI X. OSTALI PROGRAMI TRŽNI IZVAJALCI (POMOČ NA DOMU, DSO, OSKRBOVANA STANOVANJA, IPD.) MREŽA PROGRAMOV ReNPSV 2012 – 2020

Sistem storitev in programov socialnega varstva, 2014 Vir: MDDSZEM, poročila in analize IRSSV, SSZS

Izvajalci programov socialnega varstva sofinancirani s strani MDDSZEM, 2014 (izvajalcev =90; programov = 141) Vir: Smolej et al. 2015

Zaposleni v programih SV in zaposleni na CSD (SVS, JP) Vir: poročila IRSSV 2010, 2011, 2012, 2013, 2014; Sprejeti proračun RS 2010, 2011, 2012, 2013, 2014

Komodifikacija: Revščina kot priložnost Glede na to, da se javni sektor krči, stopnja nezaposlenosti in revščine pa rasteta, je to priložnost za nevladni sektor, da zavzame povsem nov položaj ter da zagotovi socialne storitve, ki so bile do nedavno v domeni javnega sektorja.   (Opredelitev ključnih ukrepov in instrumentov za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij (NVO) v programskem obdobju 2014-2020)

Konkurenčnost trgov: Bojazen pred NVO V naših vrstah so pomisleki, koliko nas zdaj nevladne organizacije preraščajo in skušajo nase povleči takšne in drugačne programe. […] Tu so nevladne organizacije bolj na trgu in se bolj zavedajo pomembnosti sodelovanja pri pripravah strateških dokumentov, kot se mi v javni upravi. Tu bi bilo mogoče potrebno tudi z našega vidika več iniciative. (C. P., direktorica CSD o primerjanju CSD in NVO, 9. 1. 2015)

Marginalizacija okornih: Izkušnja degradacije Smo popolnoma degradirani, s tem ko nas je država prezaposlila v birokratske stvari, stran od socialnega dela. (A.D., direktor CSD o vplivu na socialno politiko, 7. 1. 2015)

Podjetniški duh javnih zavodov Vsaka ustanova bi se morala obnašati kot neko podjetje […] Dobro, glej; ... mi smo podjetje, mi niti ne moremo reči, tudi se ne moremo obnašati na tak način (kot javni zavod, op.p.), ker se vendarle preživljamo sami, iz proračuna ne dobimo nič denarja, za vse investicije moramo poskrbeti sami, tako da smo mogoče malo specifika v javnem sektorju, a ne. (N. O., direktor javnega DSO o podjetnosti, 22. 1. 2015)

Organizacije kot blagovne znamke To pomeni, za marsikatero agencijo je izziv delati za NVO, saj nimaš omejitev, z drugimi besedami; to bomo naredili zastonj, ampak bomo naredili tako in tako. […] To je potem naša referenca, da se pokažemo na festivalih ali kje drugje. In je tudi nekaj izmed teh NVO-jev v svetovnem merilu, ki bazirajo izkušnjo samo na tem. Greenpeace je en tak primer, Amnesty International je drugi, pa Unicef morda tudi. Skratka, to so globalne znamke. (M. S., direktor oglaševalske agencije o motivih za sodelovanje z NVO, 12. 1. 2015)

Vendar…

Izvajalci v sistemu socialnega varstva (N≈350)

Viri financiranja programov socialnega varstva (Vir: Letna poročila IRSSV o izvajanju programov socialnega varstva 2010, 2012, 2013, 2014)

Pogodbena razmerja: programi socialnega varstva

»Neenakost je vir vsega družbenega zla.« Twitter @Pontifex, 28. 4. 2014

Aktivizem v socialnem varstvu Ohlapni aktivizem (slacktivism) ali aktivizem brez akcije. Prostovoljci kot iskalci konstrukta Drugega (legitimnost užitka ob dejanju pomaganja). Socialno varstvo kot prostor za nabiranje referenc. Da pridobimo prostovoljce moramo Drugega narediti dovolj zanimivega in privlačnega (spektakularni NVO). Pomagati revnim in marginaliziranim postane prostor brezkofeinskega kapitalizma (Žižek 2009).

Filantroetatizem v socialnem varstvu Glede na to, da smo sofinancerji, je zelo jasno da smo…kako bi rekla… inštitucija, ki smo kar visoko rangirani. (P. F., zaposlena na MDDSZEM o tem kako jih vidijo organizacije socialnega varstva, 12. 2. 2015)

Od filantroetatizma k državi blaginje Ne spektaklu revščine! Skrb za to, da podjetja in korporacije redno plačujejo davke Skrb za ljudem in okolju prijazne poslovne prakse. Podjetja in korporacije spodbujati k temu, da zagotavljajo dostojne plače in prispevke. Ljudje niso sovražniki države in vloga državnih institucij ni discipliniranje ljudi v korist kapitala. Sočutstvovanje s korporacijami je svojevrsten paradoks

Oblikovalce socialnih politik in države blaginje bi morali vrednotiti po tem na kakšne kompromise in teptanja pravic so pristajali in ne na podlagi tega komu so pripravljeni pomagati takrat, ko je za vsako ceno dosežen cilj gospodarske rasti.