ANTROPOLOGIJA ZA SOCIALNO DELO IN NAČELA OBČUTLJIVEGA RAZISKOVANJA

Slides:



Advertisements
Similar presentations
REFLEKSIJA 2 Razvijanje strokovnega besedišča. Učna / Strokovna pismenost v/pri TJ: NEKAJ UČNIH STRATEGIJ 1.Vključite razvijanje učne/strokovne pismenost.
Advertisements

Ekspertne ocene in bibliometrijske ocene: Dve strani istega kovanca? Primož Južnič Pripravljeno za predmet Bibliometrija.
INTELIGENTNI SISTEMI POSLOVNA INTELIGENCA M. Gams.
TIPI PODATKOV. Načrt Najprej je potrebno dobro premisliti o problemu Katere podatke hranimo, kako podatke razporediti v tabele, kakšne vrste podatkov.
SREČNO NOVO LETO 2009 Lara Koren, 2.c.
Statistično zaključevanje (inferenčna statistika)
Področje: 3.05 Reprodukcija človeka
Srečko Bončina Izposoja e-knjig eBooks na EBSCOHost-u
Odgovorite na vsa vprašanja, razen na N3
SPACE OF OPPORTUNITIES
Policy experimentation project in 10 EU countries
MALE SIVE CELICE, RTV Slovenija
Avgustovsko izobraževanje prof. informatike
Poimenovanje kazalnikov dohodka in revščine
System Center 2012 in avtomatizacija procesov in postopkov v IT
JEZIKOVNO OBOGATENI KURIKUL: Vloga kulture pri pouku tujih jezikov
protel PMS prezentacija
UČENJE IN IZPITI IZ ZNANJA SLOVENŠČINE
OKOLJSKI RAČUNI “Okoljske takse”
PADEC KOMUNIZMA DN DZ str nal.1-9
Uvod v Python
Urnik – varno programiranje – odmor – napredno razhroščevanje Cilj: v prvem delu vsakomur dati vsaj eno dobro.
red.prof.dr. Srečko Devjak
PRAVIČNA TRGOVINA Neža Dolmovič, 8.b April 2014.
R V P 2 Predavanje 04 Animacija RVP2 Animacija.
Tematike temeljnega predmeta in doktorskih seminarjev
Irena Setinšek, IRM Mediana Janez Jereb, IRM Mediana
DRUŽBENO ODGOVORNO RAVNANJE IN RAZISKOVALNA ODLIČNOST
Fotografiranje hrane Predmet: Tipografija in reprodukcija.
Računalniško podprto skupinsko delo
Verstva in etika Izbirni predmet
POVRATNA INFORMACIJA UČITELJA IN SPODBUJANJE AKTIVNE VLOGE DIJAKOV
OBDELAVA (PROCESIRANJE PODATKOV)
Microsoftove rešitve za šolstvo
MS Excel, Open Office Calc, Gnumeric …
1. Študija primera** Def.: Intenziven opis in analiza enega posameznika ali le nekaj posameznikov. Fokus je na individualnem udeležencu, ne pa na skupinskem.
22. marketinški fokus - Ljubljana,
Islands of Fernando de Noronha, Brazil
Miselni preboj za novi zagon Slovenije
Interpretacija farmakoekonomskih raziskav
MTV Adria.
10 osobina uspješnih poduzetnika
DO RAZVOJA SODELOVANJA družbeno odgovornih POSAMEZNIKOV
Šalej Mirko Iskraemeco, d.d. Kranj
Referat za NIT Anže Povhe, 4.b
POSLOVNA USMERENOST PREMA KORISNIKU
Osnove biokemije z biotehnologijo
Operativni posegi na mišicah in tetivah
OSMOSE Predstavitev projekta
Google docs Jake R2b Predmet: Uiktp.
Binarna logistična regresija
Opazovalne metode kot tehnika / kot splošni dizajn
Why are we for PEACE? Zakaj smo za mir.
Hofstedejevi indeksi in paradoksi v našem šolstvu
Ela Reven, Katarina urbančič
Ugani število Napišimo program, ki si “izmisli” naključno število, potem pa nas v zanki sprašuje, katero je izmišljeno število. Če število uganemo, nas.
REINOVIRANJE SPOSOBNOST OZAVEŠČENEGA POSLOVNEGA OKOLJA, KI OMOGOČA OBSTOJ PODJETJA NE GLEDE NA VELIKOST, NEPREDVIDLJIVOST SPREMEMB V OKOLJU.
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem
MessageBox.
TERMODINAMIKA / THERMODYNAMICS
Elektronski viri dostopni na daljavo
Projekt Dobre vesti iz naše šole in našega mesta
Boro Štrumbelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
mag. Sebastjan Repnik, višji predavatelj
Predstavitev instrumenta
ANTROPOLOGIJA ZA SOCIALNO DELO IN NAČELA OBČUTLJIVEGA RAZISKOVANJA
Antoine Laurent de Lavoisier
SOUS MEDNARODNI POSVET: „OD BESED DO ŽIVLJENJA V SKUPNOSTI“ POMEN USPOSABLJANJA VODSTVENIH DELAVCEV V SOCIALNEM VARSTVU Simon Colnar, mag. posl. ved.
KURIKULUM HRVATSKE NASTAVE
VAŽNOST ČITANJA U NIŽIM RAZREDIMA OSNOVNE ŠKOLE
Presentation transcript:

ANTROPOLOGIJA ZA SOCIALNO DELO IN NAČELA OBČUTLJIVEGA RAZISKOVANJA 22.2.2012 as. dr. Špela Urh, Spela.urh@fsd.uni-lj.si Fakulteta za socialno delo

Cilji današnjega predavanja Kaj je antropologija? Zakaj je antropologija pomembna za SD? Načela občutljivega raziskovanja v SD

Kaj je antropologija? Anthropos (gr.) – človek Logos – govor, veda Veda o proučevanju ljudi/kultur

antropologija prispeva k razlagi sodobnega sveta več stika z različnimi kulturami, kulturni turizem, migracije globalno – lokalno spreminjanje kultur

Antropologija producira znanje o različnih kulturah ponuja metodično znanje za raziskovanje 100 let stara veda “očetje” antropologije: Fanz Boas Bronislaw Malonowski Radcliffe-Brown Marcel Mauss

TERENSKO DELO poglavitna aktivnost antropologov etnografija – metoda zbiranja življenjskih zgodovin (Edgerton, 1960.leta)

Kaj ima antropologija skupnega s SD? spretnost poslušanja in zastavljanja vprašanj: empatija spoštovanje sogovornikov vprašanja, ki ne bodo dodatno stigmatizirala, žalila, obtoževala odprta vprašanja, ki dovoljujejo sogovorniku pripovedovati njegovo zgodbo

NAČELA OBČUTLJIVEGA RAZISKOVANJA učinkovito pogovarjanje z ljudmi vzpostavljanje stika, recipročnosti postavljanje odprtih vprašanj odprta vrata raziskovanja diktafon terapevtski učinek

OBČUTLJIVO RAZISKOVANJE V SOCIALNEM DELU raziskovanje ranljivih skupin: marginalizirani diskriminirani stigmatizirani - ranljiv = občutljiv, senzibilen, težko dosegljiv, skrit, utišan, neviden, marginalen

Kaj je občutljivo raziskovanje? Zahteva razkritje obnašanja ali odnosa: je del privatnega, osebnega prostora; vodi do splošnega družbenega nesprejemanja; zbuja občutke nelagodja pri izražanju

lastnosti občutljivega raziskovalca sposobnost pristopiti do ranljivih skupin sposobnost vzpostavljanja zaupanja in odnosa sposobnost recipročnega odnosa

a) Pristop do ranljivih skupin ključna oseba metoda “snežne kepe”

b) Vzpostavljanje zaupanja in odnosa ne gre le za zbiranje podatkov (the rape model) vzeti čas in spoznati respondente

c) Recipročnost in spoštovanje materialna recipročnost (npr. denar, oblačila) psiho-socialna recipročnost (osvoboditev travme, opolnomočenje, informacija, socialna akcija, socialna sprememba)

Etična načela raziskovanja soglasje za sodelovanje zaupnost podatkov občutek varnosti

Kako pristopiti, da ne bi dodatno stigmatizirali? 1. NE POSTAVLJATI VPRAŠANJ, KI BI LAHKO DODATNO STIGMATIZIRALA LJUDI 2. ZAVEST O LASTNEM KONTRUIRANJU SKUPINE KOT “DRUGE” emancipatorno raziskovanje (Dominelli 2009, Humphries 2000) odmik od transformacij individualnih biografij v profesionalne reprezentacije (Urek 2005) “iz domorodskega zornega kota” (Geertz 1996) prispevek kvalitativnih raziskav k ustvarjanju »drugosti« (Fine 1994) 3. NAČELO SAMOREFLEKSIVNOSTI, AVTOBIOGRAFIJA (Okely, Callaway 1995)

Reference Atkinson, P., Coffey, A., Delamont, S. (2003), Key themes in qualitative research. Continuities and changes. Walnut Creek: Alta Mira Press. Eriksen, T.H. (2004), What is Anthropology? London: Pluto Press.   Fine, M. (1994), Working the Hyphens. Reinventing Self and Other in Qualitative Research. V: N. K. Denzin, Y. S. Lincoln (ur.), Handbook of Qualitative Research. London: Sage (70-82). Geertz, C. (1996), Z domorodskega zornega kota: o naravi antropološkega razumevanja. Časopis za kritiko znanosti 24, 179: 91-105. Humphreys, L. (1970), The Tea Room: Impersonal Sex in Public Places. Chicago. Liamputtong, P. (2007), Researching the vulnerable: a guide to sensitive research methods. London: Sage (1. poglavje: The sensitive reaearcher; 2. poglavje: Moral and ethical issues in researching vulnerable people). Okely, J., Callaway, H. (ur.) (1995), Anthropology and autobiography. London: Routledge. Urek, M. (2005), Zgodbe na delu: pripovedovanje, zapisovanje in poročanje v socialnem delu. Ljubljana: Založba / *cf (2. poglavje: Pripoved v dokumentarnem polju: zapisovanje primerov).

ŽELIM VAM USPEŠNO ANTROPOLOŠKO IN SOCIALNO DELOVNO RAZISKOVANJE !