VNETJA SREDNJEGA UŠESA IN ZAPLETI Seminar pripravili: Karla Berlec, Katarina Bizjak, Maida Čekić, Klemen Černelč, Matej Červek, Elvis Huremovič, Nina Meolic, Matjaž Popit, Grega Pušavec, Igor Rakuša, Ana Ramovš, Anej Ražem, Tanja Reberšek, Boštjan Rejec, Danijel Rojc, Tadeja Rojko, Vesna Rožič, Andreja Saje, Urška Simonišek, Anja Štupar

UVOD Pri vnetju srednjega ušesa pride do okužbe bobnične votline. Mikroorganizmi običajno pridejo tja iz žrela in nosu skozi Evstahijevo cev  se razmnožujejo  predel se napolni s serozno tekočino ali gnojem, ki začne pritiskati na bobnič. Najpogostejši povzročitelji so streptokoki, stafilokoki, pnevmokoki in virusi. Dojenčki in majhni otroci vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli! Srednje uho sestavljajo: bobnična votlina= koščena tvorba, pokrita s sluznico, mastoidni antrum= koščena tvorba, sestavljena iz številnih votlin, Evstahijeva cev= delno hrustančna, delno koščena in prav tako prekrita s sluznico Od zunaj jo ločuje lateralna stena bobnične votline (bobnič), od znotraj pa medialna stena, ki meji na notranje uho. Navzpred jo z nosnim delom žrela povezuje Evstahijeva cev, zadaj pa prehod z mastoid.

Potek vnetja in bolezenski simptomi so odvisni od: mesta sluzničnih sprememb, virulence in vrste povzročitelja, imunskega stanja gostitelja, posebnosti v anatomski zgradbi organa, sprožilnih okoliščin, pravilnosti zdravljenja. Vodilno znamenje je oslabljen sluh. Vnetje lahko nastane tudi hematogeno pri infekcijskih boleznih (škrlatinka, ošpice, influenca).

DELITEV AKUTNO KRONIČNO KATARALNA SEROZNA GNOJNA KOSTNA VNETJA se lahko razvijejo v kronična! KRONIČNO SEROZNA KOSTNA VNETJA holesteatom pomembne adhezije in zapleti, ki jih delimo na endokranialne in eksokranialne, odvisno kam se vnetni proces razširi.

Kataralno vnetje = najblažja oblika vnetja sluznice srednjega ušesa. Pogosto posledica slabe prehodnosti tube pri akutnih okužbah nazofarinksa. Sluznica je vnetno infiltrirana, nabrekla in hiperemična (nabiranje tekočine v bobnični votlini pri hujših vnetjih). Evstahijeva cev je zaradi otekle sluznice zaprta in s tem je onemogočen prehod zraka v bobnično votlino. Zrak v bobnični votlini se resorbira, zato se tlak v njej zmanjša, čemur sledi vbočenje bobniča. Če se nastali izcedek nabira dalj časa, se bobnič boči v sluhovod. To obliko vnetja imenujemo timpanični hidrops.

Klinična slika: Naglušnost, občutek napetosti v ušesu (kasneje po vsej glavi), Hujša oblika (=eksudativna) bolniku v ušesu šumi, ima občutek pretakanja vode. Bolečina Spremembe pri otoskopiji: prizadeta je predvsem tubarna sluznica: bobnič je moten, vbočen in obrobno injiciran. vnetje sluznice bobnične votline: bobnič je rožnat ali rdeč, zadebeljen z delno zabrisano obliko in skrajšanim ali odsotnim trikotnim odsevom. Normalen izgled

Zdravljenje: Antibiotiki - dekongestivne kapljice, Topli obkladki, Ko akutno vnetje mine, tubo prepihamo  izravnava zračnega tlaka Za izravnavo zračnega tlaka in odtok tekočine je včasih potrebno bobnič prerezati in začasno vložiti cevko. Včasih potrebna kirurška odstranitev povečane žrelnice.

Gnojno vnetje Povzročajo izredno virulentni mikrobi. Sluznica v srednjem ušesu in votlem delu mastoidea je zadebeljena, infiltrirana in hiperemična. Oteklino spremlja najprej serozni izcedek, ki čez čas preide v gnojnega. Kopičenje gnojabobnič se boči v sluhovod, lahko tudi nekrotizira in se spontano predre

Klinična slika: Slabo počutje, utrujenost, bolečina in šumenje v ušesu, oslabljen sluh, povišana telesna temperatura. Povečana občutljivost mastoidea na pritisk (mastoidismus) Spremenjena krvna slika Otoskopija: Bobnič zadebeljen in difuzno rdeč, odsev je izginil. Bobnič se boči navzven zaradi gnoja v bobnični votlini. Če je bobnič predrt, izteka skozenj gnoj.

Zdravljenje: veliki odmerki širokospektralnih antibiotikov, nato pa ciljano z antibiotiki po antibiogramu. Sluhovod moramo čistiti. Kapljice z antibiotičnim delovanjem pri predrtem bobniču. Kadar je bobnič zelo izbočen, ga prerežemo (paracenteza) in s tem je omogočeno zadostno iztekanje gnoja. Tako zmanjšamo bolečino in naglušnost.

Posebnosti akutnega vnetja srednjega ušesa pri dojenčku in majhnem otroku več kot 50% v 1. letu starosti, do starosti 3 let pa približno 80%. Specifična anatomija= kratka, široka tuba auditiva in leži bolj horizontalno: spremenjena (okrnjena) funkcija mišice m. tensor veli palatini  slabše aktivno odpiranje tube auditive  slabša regulacija pritiska v srednjem ušesu), večja dovzetnost za neinfekcijsko vnetje, ki ga povzroči refluks želodčnega soka (ali drugi iritanti oz. alergije) v nazofarinks, povečana dovzetnost za okužbe iz nazofarinksa (okužbe zg. dihal, kolonizirani žrelnici). Ob tem tudi še ni razvit pnevmatični sistem senčnice, obrambni mehanizmi imunskega sistema pa so še nepopolni. Dodatni dejavniki tveganja, na katere lahko bolj ali manj vplivamo: predhodna epizoda akutnega vnetja srednjega ušesa ali prisoten kronični serozni otitis media (ang. glue ear), kajenje staršev, puščanje otrok v vrtcu (bolj izpostavljeni številnejšim mikrobom); povečajo tveganje za pojav ali ponovitev bolezni. podaljšano obdobje dojenja (≥ 6 mesecev).

Simptomi Pogosto se začne z virusno okužbo zgornjih dihal. Huda otalgija pri polno razviti bolezni (pri dojenčkih se poleg joka kaže z drgnjenjem prizadetega ušesa) Nespecifični znaki: razdražljivost, bruhanje, diareja dehidracija! Povišana temperatura prvih 48 ur. Lahko pride do perforacije bobniča ter izteka vsebine v sluhovod (kar ponavadi omili otalgijo). Pogosto je sočasno prisotno vnetje nosu in žrela. Če bolezen napreduje pri dojenčku  nevrotoksični sindrom  močno povišana temperatura, hude prebavne motnje, koža nagubana, sivkasta in brez napetosti, okolica ga ne zanima, okončine so hipotonične ali pa je ekscitiran. Pri približno 10% dojenčkov in majhnih otrok je prisotno ponavljajoče se (rekurentno) vnetje srednjega ušesa (≥ 5 epizod bolezni na leto ali 3 epizode v pol leta). Pri le-tem se uho vmes zazdravlja, tako da ni stalno prisotnega izliva v bobnični votlini (kot n.pr. pri glue ear).

Diagnoza in zdravljenje Pri dojenčkih in majhnih otrocih zaradi nemirnega vedenja in cerumna v sluhovodu otoskopija včasih težavna. Z antibiotikom (penicilin) začnemo takoj, zdravimo 7-10 dni. Če v roku 48 h ni sprememb oz. se poslabša, potem zamenjamo antibiotik. Antipiretiki, analgetiki (NSAID ali acetaminofen), nosni dekongestiv. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša, mora dojenček v bolnišnico zaradi rehidracije, če je potrebno, pa napravimo tudi paracentezo. Potrebne tudi krvne preiskave (SR, L), rtg pregled pljuč in rtg senčnice. Pri ponavljajočih se vnetjih je ob indikaciji potrebno odstraniti nebnici ali žrelnici.

Posebne oblike akutnih vnetij pri nalezljivih boleznih Hudo gnojno vnetje srednjega ušesa, ki spremlja škrlatinko in ošpice redko (cepljenje, antibiotiki), nastane hematogeno. destruktivna nekroza z velikimi predrtinami na bobniču, nekroza slušnih koščic, gnojni izcedek neprijetnega vonja, mastoiditis ter zapleti na labirintu. pogosto se pojavlja pri influenci. na bobniču in koži zunanjega sluhovoda mehurčki  počijo, izteče serozno krvav izcedek. bobnič se pogosto predre sam, skozi nastalo odprtino se izloča obilen sekret. zdravljenje kot akutno + osnovna bolezen Akutno hemoragično vnetje srednjega ušesa ena najhujših oblik vnetja srednjega ušesa, povzročitelj je najpogosteje Pneumococcus mucosus tip (III). značilna za starejše ljudi, razvije se počasi, z blagimi bolečinami v ušesih, občutkom zamašenosti ušes ter slabšim sluhom, po dobrem tednu postane mastoid boleč na pritisk, bobnič je hiperemičen ali moten, izcedek blag ali ga ni zdravljenje dolgotrajno  čiščenje sluhovoda + AB Mukozno vnetje srednjega ušesa

Kronično vnetje srednjega ušesa = zelo pogosta bolezen, ki traja izredno dolgo časa in povzroča hude bolezenske spremembe na bobniču, sluznici, kostnih stenah srednjega ušesa in slušnih koščicah. Stanje se tudi po ozdravljenju nikdar popolnoma ne obnovi. Glavni bolezenski znamenji sta izcedek iz ušesa in naglušnost. Poteka brez bolečin in brez drugih posebnih splošnih bolezenskih znamenj. Izjema so akutna vzplamenenja in zapleti. Etiologija še ni popolnoma pojasnjena: ali posebna oblika bolezni srednjega ušesa ali pa se razvije iz akutnega vnetja. Dejavniki, ki prispevajo k razvoju kroničnega vnetja iz akutnega vnetja, so: biološka slabost sluznice srednjega ušesa in zato slaba pnevmatizacija mastoida, zmanjšana imunološka sposobnost organizma, izredna virulenca povzročitelja vnetja, ponavljajoča se akutna vnetja srednjega ušesa, ovirano prezračevanje srednjega ušesa zaradi pomanjkljivega delovanja tube, nepravilno ali nezadostno zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa.

patološko anatomskem dogajanju, Glede na obliko in mesto bolezenskih sprememb delimo kronična vnetja srednjega ušesa v dve skupini : Razlikujeta se po: patološko anatomskem dogajanju, razvoju, otoskopski sliki SEROZNO (otitis media chronica serosa) OSTITIČNO (otitis media chronica suppurativa ostitica) posebna oblika ostitičnega vnetja srednjega ušesa je holesteatom srednjega ušesa (otitis media chronica suppurativa cum cholesteatomate). serozno vnetje je pogostejše od ostitičnega.

Serozno kronično vnetje srednjega ušesa Vnetje prizadene le sluznico, v kateri je močna mikrocelularna infiltracija z razraščanjem vezivnega tkiva, včasih se tvori granulacijsko tkivo. Na bobniču je večja ali manjša centralna (okrogla ali ovalna) perforacija (najpogosteje v sprednji spodnji četrtini), ki nikoli ne seže do roba, ostanek bobniča pa je tanek in moten, lahko pa manjka ves napeti del bobniča. Klinična slika: gnojnoserozni izcedek iz ušesa (otoreja) naglušnost, značilna za okvaro prevodnega sistema, včasih povezano z oslabljenim zaznavanjem visokih tonov. endokranialni zapleti so redki.

Diagnoza: Zdravljenje: anamneza, potek bolezni, otoskopski izvid. Rentgenska slika skoraj vedno kaže kompakten bradavičnik ali vsaj zmanjšano pnevmatizacijo. Zdravljenje: TIMPANOPLASTIKA pred operacijo s kapljicami posušimo srednje uho (AB, kortizon, blagi adstringensi) in saniramo nazofarinks. Z operacijo želimo obnoviti srednje uho: prekriti perforacijo, odstraniti polipe in vzpostaviti prevodnost slušne verige.

Kronično kostno gnojno vnetje srednjega ušesa Bolezenske spremembe tako na sluznici kot tudi na koščenih stenah bobnične votline, slušnih koščicah in stenah antruma z ostanki periantralnih celic, kjer se razvije ostitis z nekrozami. Sluznica zadebeljena z mikrocelularno infiltracijo in brstenjem veziva. Značilna obrobna (periferna) perforacija v zadnji zgornji četrtini, včasih tudi popoln defekt bobniča. Pogosto je bobnična votlina izpolnjena s polipi, ki se širijo v zunanji sluhovod. Klinična slika: bolnik na splošno ni prizadet, izražena je predvsem naglušnost, včasih bolečine v ušesu ali vsej glavi.

Diagnoza: značilna otoskopska slika = na bobniču vidimo perforacijo (lahko zelo velika), ki jo včasih prekrivajo granulacije, v bobnični votlini je močno zadebeljena rdeča sluznica na rentgenski sliki senčnice po Schuellerju je videti skleroziran bradavičnik. avdiometrično ugotovimo naglušnost prevodne vrste; mešana naglušnost je posledica okvare notranjega ušesa. Zdravljenje: Timpanoplastika  najprej se odstrani patološke procese na kosti in sluznici, potem pa vzpostavi normalna funkcija srednjega ušesa. S prostim kožnim režnjem izza ušesa ali vezanim iz sluhovoda se naredi nov bobnič, ki ga s približevanjem preostalih delov slušnih koščic ali s protezami povežemo z ovalnim oknom. Uspešna operacija= tuba prehodna in notranje uho funkcionalno.

Holesteatom srednjega ušesa = tvorba, ki jo sestavljata matriks in holesteatomska gmota. Matriks enako grajen kot vrhnjica, vendar brez dlačic in žlez, od okolice je zamejen z vezivno plastjo, navznoter pa oblaga večslojen ploščati epitelij. Holesteatomska gmota je sestavljena iz odluščenih celic ploščatega epitelija sestavljajo, ki se proti sredini koncentrično nalagajo  holeateatom raste in pritiska na kost ter jo tako uničuje. Nastanek holesteatoma ni popolnoma jasen verjetno vraščanje vrhnjice iz sluhovoda v bobnično votlino po predhodni perforaciji bobniča v zadnjem zgornjem kvadrantu. Vrhnjica je v bobnični votlini slabše prehranjena, njena povrhnja plast se lušči in sestavlja holesteatomsko gmoto  sekundarni holesteatom, ki je vedno posledica dolgotrajnega kroničnega kostnega vnetja srednjega ušesa. »genuini« holesteatom nastane brez kroničnega vnetja ob navidez nedotaknjenem bobniču.

Klinična slika: Diagnoza: Zdravljenje: Na prizadeto uho bolnik vedno slabše sliši, šumi mu in ima glavobol. Pogost gnojni izcedek iz ušesa. Diagnoza: Otoskopska slika  na bobniču vidimo obrobno perforacijo, ki je najpogosteje v predelu ohlapnega dela bobniča. V perforaciji (lahko majhna/zajame cel bobnič), lahko vidimo belkaste, smrdeče luskaste mase, pomešane z gnojem, včasih pa je holesteatom prekrit z zadebeljeno sluznico ali s polipi. Na rentgenskem posnetku senčnice po Schuellerju, Mayerju in Stenversu vidimo kostne defekte. Pnevmatizacija je ponavadi popolnoma zavrta. Avdiogram kaže prevodno ali kombinirana naglušnost. Zdravljenje: Operativno s temeljito odstranitvijo vseh prizadetih delov v srednjem ušesu, sluznici, kosti in slušnih koščicah. Izjemoma holesteatom prodre v sluhovod in se sam izloči.

Adhezivni procesi kot posledica vnetij v srednjem ušesu Vnetja v srednjem ušesu lahko zapuščajo trajne spremembe, za katere so značilni adhezivni procesi. Vzroki nastanka adhezij: 1 nepopolna resorpcija oz. odstranitev izločka iz srednjega ušesa, ki se organizira, 2 nastanek po zabrazgotinjenju perforacij, 3 stenoza, 4 popolna obliteracija faringotimpanalne tube

Klinična slika: Zdravljenje: Otoskopsko  bobnič močno vbočen, moten, bled in mestoma zadebeljen, z brazgotinami, ki so včasih kalcinirane, s posebno izraženim stranskim odrastkom kladivca. Stria mallearis je skrajšana, odsev pa je bled ali ga pa sploh ni. Gibljivost je zmanjšana. Bolnik slabo sliši, v ušesu mu šumi, piska in poka, tuba ni prehodna. Rentgenska slika mastoidea nam pokaže zavrto pnevmatizacijo. Zdravljenje: kirurške metode zdravljenja: odstranitev brazgotin v bobnični votlini in morebitna obnova svetline tube.

Zapleti pri vnetjih srednjega ušesa EKSOKRANIALNI ZAPLETI akutno vnetje bradavičnika, pareza in paraliza obraznega živca, vnetje labirinta, vnetje vrška piramide. ENDOKRANIALNI ZAPLETI: ekstraduralni ognojek, subduralni ognojek, vnetje in tromboza sigmoidnega sinusa, gnojni meningitis, ognojek velikih in malih možganov.

Akutno vnetje bradavičnika ( mastoiditis acuta ) = akutno gnojno vnetje pokostnice in kosti pnevmatičnih celic v bradavičniku. Vzroki za nastanek: Akutno gnojno vnetje srednjega ušesa. Poškodba mastoida (redko.) Klinična slika: Bolečina v predelu bradavičnika, ki je hujša ponoči in ob pritisku, predvsem v predelu planum mastoideum in na apeksu. Bolnik ima občutek kljuvanja in šumenja, pride lahko tudi do prevodne naglušnosti. Povišana telesna temperatura. Povišana sedimentacija in število levkocitov. Kadar bolezenska znamenja niso tako izrazita govorimo o prikritem mastoiditisu (mastoiditis latens).

Pri pregledu ušesa lahko vidimo izcejanje gnoja iz zunanjega sluhovoda, prisotna je oteklina bradavičnika (zaradi vnetja pokostnice ali vdora gnoja pod njo), uhelj lahko štrli in je odmaknjen navzdol, lahko je tudi prisotna oteklina na vratu. Otoskopska slika je značilna za akutno gnojno vnetje srednjega ušesa Rtg mastoida pokaže uničenje medceličnih pregrad bradavičnika. Slika je zaradi gnoja v celicah bolj motna v primerjavi z zdravo stranjo.

Širjenje: Zdravljenje: Subperiostalni ognojek (na planumu mastoidemu, nad ličnico). Petrositis (pri močno razviti pnevmatizaciji). Bezoldov absces (ognojek ob mišici obračalki, nastane pri širjenju gnoja proti notranji strani vrha bradavičnika). Zdravljenje: MASTOIDEKTOMIJA = odstranimo vse celice v bradavičniku in dreniramo nastalo votlino. Antibiotiki

Vnetje labirinta ( labirintitis otogenes ) Je najresnejši eksokranialni zaplet. Vzroki za nastanek: Akutno vnetje  posledica toksičnega draženja labirinta ali neposrednega vdora mikrobov. Kronično vnetje  holesteatom (uničenje labirintne kapsule in širjenje vnetnega procesa v notranje uho). Širjenje okužbe iz mening. Hematogeno širjenje okužbe. Širjenje okužbe pri operativnih posegih na ovalnem okencu. Širjenje okužbe pri zlomih piramide. Delitev: Po obliki vnetja: serozni, gnojni, nekrotični. Po razsežnosti procesa: zamejeni, razširjeni. Po poteku: akutni, kronični.

Klinična slika ( odvisna od oblike, stopnje in razširjenosti procesa): Vrtoglavica, izguba ravnotežja, naglušnost, bljuvanje, nistagmus, povišana temperatura, glavobol. Zdravljenje: Serozno vnetje  veliki odmerki antibiotikov. Ostale oblike: kirurško (ponavadi zadošča mastoidektomija), veliki odmerki antibiotikov.

Otogena ohromitev obraznega živca Vzroki za nastanek: Lega perifernega dela obraznega živca (tesno je povezana z ušesom). Neotogeni vzroki  poškodba, tumor, prirojeni. Klinična slika: Nesimetričen obraz, povešen ustni kot in zabrisana nazolabialna guba na bolni strani, bolnik ne more nagubati polovice čela, ne more zapreti očesa in ima spuščeno obrv. Pri mimiki ostane bolna stran obraza negibna, otežen je tudi govor. Težave se pojavijo pri žvečenju hrane, lahko je prizadeto tudi izločanje sline in solz, okus je moten.

Delitev in zdravljenje: Akutno  ohromitev se včasih pojavi hkrati z vnetjem srednjega ušesa (zaradi toksičniega nevritisa ali edema živca). Zdravljenje: antibiotiki, mastoidektomija ( če ni izboljšanja v nekaj dneh) Subakutno  nastanejo v drugem tednu ali kasneje, posledica pritiskanja izločka ali ostitičnega procesa v steni facialisovega kanala. Zdravljenje: mastoidektomija Kronično  zaradi ostititične oblike kroničnega vnetja (holesteatoma)  bolezenski proces razjeda steno facialisovega kanala in pritiska neposredno na živec. Zdravljenje: kirurško (dekompresija = odstranimo pokrov koščenega kanala oz. bolezenski proces na živcu)

Petrositis Vzrok za nastanek: Klinična slika: Zdravljenje: Širjenje vnetja proti vrhu piramide. Klinična slika: Gnojno vnetje srednjega ušesa. Nevralgija trigeminusa. Paraliza abducensa. Zdravljenje: Mastoidektomija. Antibiotiki.

Antritis Vzrok za nastanek: Klinična slika: Pregled: Zdravljenje: Nastane pri dojenčku in malem otroku, kadar je v bradavičniku od celičnega sistema razvit le antrum. Klinična slika: Zvišana temperatura. Ni apetita. Hujšanje. Glava pomaknjena na stran obolelega ušesa. Zvišana sedimentacija in levkociti. Pregled: Pri pregledu opazimo oteklino v predelu bradavičnika, uhelj je odmaknjen, prisotna je bolečina na pritisk, subperiostaleno je absces, koža za uhljem je rdeča, nabrekla in fluktuira. Otoskopija: podobno kot pri akutnem gnojnem vnetju srednjega ušesa. Zdravljenje: Kirurško. Antibiotiki.

Zapleti pri vnetjih srednjega ušesa EKSOKRANIALNI ZAPLETI akutno vnetje bradavičnika, pareza in paraliza obraznega živca, vnetje labirinta, vnetje vrška piramide. ENDOKRANIALNI ZAPLETI: ekstraduralni ognojek, subduralni ognojek, vnetje in tromboza sigmoidnega sinusa, gnojni meningitis, ognojek velikih in malih možganov.

Ekstraduralni ognojek Je najpogostejši endokranialni zaplet. Nastane med kostjo in duro v zadajšnji lobanjski kotanji. Posledica: akutnega mastoiditisa, širjenja kroničnega kostnega vnetnega procesa do dure. Klinično je značilen trdovraten glavobol, sicer pa je simptomatika enaka kot pri akutnem ali kroničnem vnetju srednjega ušesa, bolezen ponavadi spoznamo šele med operacijo. Znamenja možganske okvare so redka, včasih jih najdemo pri otrocih. Zdravljenje je kirurško in z visokimi odmerki antibiotikov.

Subduralni ognojek Nastane med trdo in mehkima možganskima ovojnicama. Klinično: Povišana temperatura, hud glavobol in meningealni znaki. V krvi je povečana sedimentacija in št. levkocitov. Likvor moten, s povečanim številom celic in beljakovin. Izražena so tudi žariščna znamenja – afazija, epileptični napadi, hemiplegija. Bolezen ponavadi spoznamo kirurško. Zdravljenje je operativno (drenaža abscesa in odstranitev vzrokov), podpremo ga z antibiotiki.

Vnetje in tromboza (tromboflebitis) sigmoidnega sinusa Stena sigmoidnega sinusa se vname zaradi: Širjenja ekstraduralnega abscesa, Ostitični proces neposredno zajame sinus. Na vneti sinusni steni se oblikuje strdek, ki lahko zajame vso svetlino in se po njej širi  sepsa in gnojni zasevki po telesu (predvsem pljuča). Klinična slika burna  povišana temperatura, mrzlica, močan glavobol, huda prizadetost. Če se trombus razširi proti bulbusu vene jugularis vidimo na vratu v predelu v.jugularis oteklino, ki je boleča na pritisk. Lahko se zaradi širjenja vnetja pojavi meningitis. Včasih je klinična slika blaga in najdemo spremembe šele pri operaciji. Otoskopija  spremembe značilne za vnetje srednjega ušesa. RTG lahko pokaže uničenje celičnega sistema ob sinusu. Zdravimo kirurško (punkcija sinusa, če ugotovimo, da je tromboziran, sinus odpremo in ostranimo strdek) in z visokimi odmerki antibiotikov.

Gnojni otogeni meningitis Zelo hud, vendar redek endokranialni zaplet. Nastane pri: akutnem ali kroničnem vnetju zaradi širjenja gnojne infekcije iz srednjega ušesa, kadar so mikrobi zelo patogeni, Kadar ima bolnik oslabljen imunski sistem. Najpogostejši povzročitelji so streptokoki, stafilokoki ali pnevmokoki. Klinična slika je značilna za meningitis: glavobol, bljuvanje, opistotonus, visoka temperatura, bradikardija, motnje zavesti. Likvor odvzet z lumbalno punkcijo je moten, IC pritisk je povečan. Število celic je povečano, a mikrobi niso nujno prisotni. Zdravljenje je kirurško ob antibiotikih.

Ognojek velikih in malih možganov Je posledica predvsem kroničnih vnetij srednjega ušesa. Kaže se kot akutni encefalitis, ki mu sledi latenca s somnolenco in evforijo. Zadnja stopnja je manifestna, znamenja so odvisna od kraja in velikosti abscesa. Diagnostika  CT. Zdravljenje je kirurško in z visokimi odmerki ustreznega antibiotika. Odstraniti moramo tudi proces v ušesu, ki je vzrok zapleta.

ZAKLJUČEK Vnetja srednjega ušesa so relativno pogosta, predvsem pri mlajših otrocih. Akutno vnetje poteka v glavnem nedolžno in mine po nekaj dneh. Vendar okužba vseeno zahteva obisk pri zdravniku, saj se lahko razširi in povzroča hude zaplete. Zato je zelo pomembno, da jo pravočasno odkrijemo in prepoznamo ter pravilno ukrepamo.

HVALA ZA POZORNOST!