Upravljanje z informacijskimi viri, Primerjava izbranih funkcij informacijskih sistemov Scopus in Web of Science Upravljanje z informacijskimi viri, Druga stopnja Primož Južnič Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Predavanja zasnovano na članku: Bartol, T., Dekleva Smrekar, D., Pušnik, M., Mandelj, T., Žaucer, M., Pečlin, S., Vilar, P., Južnič, P. (2012). Primerjava izbranih funkcij informacijskih sistemov Scopus in Web of Science, Knjižnica, 1-2(56), 77-104. In Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pusnik, M., Juznic, P. (2013). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Scientometrics, (in print). 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Informacijski viri v znanosti Informacijski viri o znanstveni literaturi so že nekaj desetletij elektronsko oz. digitalno sistematično dostopna prek številnih specializiranih bibliografskih baz, v zadnjem času pa je izbrana literatura dostopna tudi v celoti prek portalov e-revij. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Bibliografske zbirke Večina bibliografskih zbirk je namenjena predvsem usmerjenemu iskanju informacij za določena vsebinska področja. Za njih je značilna sistematična vsebinska obdelava gradiva, zapisi pa so opremljeni s številnimi predmetnimi oznakami, normiranimi prek specializiranih geslovnikov (tezavrov). 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Indeksi citiranja Dve bazi oz. dva informacijska sistema, Web of Science (WoS) in Scopus, pa omogočata tudi vrednotenje objav po načelu odmevnosti. Praviloma to odmevnost merimo s citiranjem. To sta Web of Science (Thomson Reuters) in Scopus (Elsevier), ter delno tudi Google Scholar.. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Konkurenca Do leta 2004 je bil WoS edini informacijski vir za kvantitativno ocenjevanje znanstvenih objav po načelu vrednotenja citatov in rangiranja revij po načelu dejavnika vpliva (Impact Factor). Leta 2004 se je pojavila nova mednarodna citatna aplikacija, temelječa na podobnih načelih, in sicer Scopus. Prav tako je v letu 2004 nastala poskusna verzija sistema brezplačnega spletno dostopnega iskalnika Google Scholar/Učenjak. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Google Scholar/Učenjak Sicer omogoča pregled citiranja, a vendar v precej manj sistematični in normirani obliki kot WoS in Scopus. Zato je njegova uporaba omejena in ni v celoti primerljiva z njima. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Informacijski sistem o informacijski dejavnosti Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) je povezan z sistemom COBISS.SI oziroma z njegovo bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI, kar omogoča vpogled v bibliografije raziskovalcev, ter tudi analize in izračune na osnovi sprejetih metodologij. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Dodana vrednost V bibliografijah raziskovalcev informacijskega sistema SICRIS poteka tudi povezava s številom citatov v WoS in od letos tudi s Scopus. Ti podatki se upoštevajo v metodologiji vrednotenja raziskovalne uspešnosti, pri tem pa so opazna razhajanja med posameznimi vedami. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Dve obliki uporabe Obe torej lahko uporabljamo kot informacijski vir za vrednotenje raziskovalne dejavnosti. Ta je drugačna od uporabe obeh sistemov s strani raziskovalcev in tudi študentov za iskanje relevantnih informacijskih virov za raziskovalno delo. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Primerjava Pri primerjavi obeh sistemov se lahko osredotočimo samo na funkcionalne značilnosti, ki so pomembne pri eventualni vključitvi obeh baz v informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Skupna ocena Zbirki ponujata številne medsebojno podobne iskalne aplikacije, ki pa se stalno nadgrajujejo, zato se pri zbirkah pojavljajo tudi določene posebnosti. Tudi obseg zbirk se razlikuje. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Razlike 1 WoS zajema oz. indeksira več kot 12.000 znanstvenih revij, oz. več kot 46 milijonov bibliografskih zapisov. WoS v omejenem obsegu indeksira tudi prispevke z izbranih mednarodnih posvetovanj. Scopus zajema 18.000 znanstvenih revij 5.000 založnikov, več kot 41 milijonov bibliografskih zapisov, sistematičnood tega 24 milijonov od l. 1996 dalje. Med 41 milijoni zapisov vključuje Scopus tudi prispevke iz 350 serij znanstvenih monografij ter 3,6 milijonov prispevkov s posvetovanj. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Razlike 2 Več kot polovica vseh indeksiranih naslovov v Scopusu prihaja iz Evrope, Latinske Amerike in azijsko-pacifiške regije, medtem ko WoS daje večji poudarek območju severne Amerike in zahodne Evrope. Scopus bistveno boljše pokriva podočje družboslovja, na drugih področjih je manj razlik. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Slovenija Analiza – Izhodišča Podatki iz COBISS/SICRIS in njihove povezave na obe bazi, Vsaka znanstvena veda posebej, Število citatov, Obdobje 1996-2011, merjene na koncu leta 2012. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Primerjava med bazama Scopus and WoS Skupno število dokumentov in citatov v obdobju 1996–2011 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primerjava med bazama Scopus and WoS Rast števila dokumentov 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primerjava med bazama Scopus and WoS Dokumenti in citati 1 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primerjava med bazama Scopus and WoS Dokumenti in citati 2 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Iskalna sintaksa in operatorji Obe zbirki uporabljata standardne Boolove operatorje ter narekovaje za omejitev fraz. Pri obeh zbirkah je možno desno in sredinsko krajšanje (maskiranje). Krnilnik (stemmer) je funkcija, ki ob rabi enega pojma permutirano prikliče tudi druge pojme, ki temeljijo na skupni osnovi (besedni krn). 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Iskanje Iskalni načini se pri obeh zbirkah nekoliko razlikujejo. Obe zbirki po podobnih načelih omogočata izbirno in ukazno iskanje ter iskanje avtorjev. Posamezni načini iskanja se odvijajo prek samostojnih zavihkov. Seveda to ne vpliva na rezultate, ki jih dobimo iz posamezne zbirke/sistema. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Prednosti posameznega sistema Delovanje WoS ima dolgo tradicijo, vrednotenje in rangiranje virov pa je preverjeno in mednarodno uveljavljeno. Scopus kaže moč v dodatnih funkcijah in dokaj podrobnih možnostih iskanja po najrazličnejših kriterijih oz. iskalnih poljih. Google Scholar je sicer dostopen globalno in brezplačno, vendar pa ta širina povzroča manjšo iskalno natančnost in manj osredotočeno zajemanje visoko kvalitetnih publikacij. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Priporočila Bolj sistematično je torej moč medsebojno preverjati le sistema Scopus in WoS, ki temeljita na normiranem vnosu oz zajemu podatkov. Priporočljivo uporabiti obe zbirki/sistema, saj le kombinirana raba obeh sistemov omogoča pridobiti tudi take informacije, ki bi jih uporabniki z rabo ene same zbirke morda lahko spregledali. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani

Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani Bodoča uporaba Uporaba oz uporabnost obeh sistemov pa bo odvisna tudi od cene za katero bosta oba ponudnika pripravljena ponuditi dostop do podatkov. Enoten in standardiziran vnos bibliografije v COBISS in povezava s SICIRISom, nam omogoča izbiro, kar je zelo pomembno. 12/6/2018 Primoz Juznic, BINK, FF, Univerza v Ljubljani