Analiza vsebine

Analiza vsebine Npr. sprašujemo, kaj je klientom pomagalo pri terapiji: “Odprle so se določene globlje stvari, ki sva se jih lahko s partnerjem pogovorila. Terapevt je dobro usmerjal pogovor, da je lahko vsak povedal, kar mu je ležalo na duši”

Primer GETTING WORSE BEFORE GETTING BETTER: USING CONTENT ANALYSIS TO EXAMINE THE CHANGE PROCESS IN A TIME-LIMITED PSYCHODYNAMIC GROUP THERAPY FOR SOCIAL PHOBIA (Michael Andrew Gray, 2003) Raziskuje tezo, da gre pri psihodinamskih terapijah najprej klientom slabše, potem pa boljše.

Vzel transkripte skupinskih terapij. Vnaprej razvil vsebinske kategorije. Trije ocenjevalci (študenti psihologije) so ocenjevali vsebino terapevtskih pogovorov (pomembno, da je bil zadostna stopnja strinjanja – zanesljivost ocenjevanja).

Primeri kategorij: 1. Approach behaviors and mastery in social situations These include references to: the performance of social activities previously avoided due to the phobia, attempts to master the social interaction situation and to initiate/maintain social competency, instances of responding assertively to other. 2. Insight-oriented reactions Expressions that indicate awareness of the origins of the social phobia, connect past experiences with the current problem, and demonstrate a general sense of self-awareness. 3. References to the therapists or the group References to the therapist’s demeanor, the attributes of the other group members, or feelings about the group as a whole. 4. Significant interpersonal encounters in connection to the social phobia References to past or present events that impact the course of the social phobia 5. Significant interpersonal encounters in the lives of client References to profound interpersonal occurrences or relationships that are of psychological importance to the lives of clients. 6. Symptomotology a) Physiological reactions--references bodily reactions/nervous gestures such as sweating, heart racing, dry mouth, choking, limbs shaking. b) Emotional reactions—descriptions of subjective internal states experienced in connection to the phobic situation such fright or shame. c) Cognitive preoccupations—expression of concerns about negative evaluation, performance failure, or negative social feedback.

Ugotovitev “Čeprav zanesljivost kodirnega sistema ni bila visoka, rezultati dajejo nekaj podpore fenomenu “poslabšanja pred izboljšanjem” kot komponenti terapevtskega procesa spremembe”.

Primer II Marriage encounter weekends: Couples who win and couples who loose Raziskovali 50 poročenih parov (tistih, ki so imeli pozitivno izkušnjo in tisti, ki so imeli negativno izkušnjo s programom), ki so se udeležili terapevtskega programa. Z njimi naredili intervjuje, ki so jih analizirali z vsebino analize. Npr. “Kaj je bilo najbolje na tem vikendu; kako je to vplivajo na vaš zakon?” ali “Ljudje poročajo o različnih občutjih na vikendu. Kakšne ste imeli vi?”

Primer ugotovitev: Program ima lahko zelo pozitivne učinke, vendar je potrebno paziti na terapevtski proces pri tistih, ki so malo pred programom imeli večjo zakonsko stisko, saj jim lahko program to celo poveča.

Drugi primeri analize vsebine: Kaj deluje pri učenju na rešitve osredotočene kratke terapije: Kvalitativna analiza izkušnje študentov Sprememba, ločitev, obnovitev: Dinamika odnosa med mladim odraslim in njegovim očetom po ločitvi Implikacija povratnih informacij o klientovem zadovoljstvu za terapevte začetnike. …

Kaj je analiza vsebine? Analiza vsebine je sistematična, ponovljiva tehnika za stiskanje mnogih enot teksta ali drugega trajnega materiala (video, audio, slike, pisma, transkripti) v manjše število vsebinskih kategorij, osnovana na eksplicitnih pravilih kodiranja.

Kategorija Kategorija je skupina besed s podobnim pomenom ali konotacijo (pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen). Kategorije morajo bili medsebojno izključevalne (nobena enota ne pade v/med dve kategoriji) in izčrpne (kategorije zajemajo vse enote).

Kodirna enota Lahko so besede (npr. koliko je pozitivnih, koliko negativnih itd.), stavki, odstavki, knjige, pomenske enote, ideje. Lahko so bolj manifestne vsebine (opisujejo, kaj je udeleženec definitivno napisal, izjavil itd.), in latentne vsebine ali pomene (kaj je udeleženec nameraval napisati, izjaviti itd.). Ponavadi je analiza vsebine lahko uporabljena edino na manifestnem nivoju (na besedah, stavkih ali sameme tekstu, ne pa na njihovem pomenu).

Oblike kodiranja (uvrščanje v kategorije) Pojavljajoče kodiranje: kategorije so oblikovane po predhodnem pregledu podatkov (Haney, Russell, Gulek, & Fierros, 1998): 1. dve osebi neodvisno pregledata material in vsak oblikuje niz značilnosti, ki oblikuje ček listo. 2. raziskovalca primerjata zapiske in uskladita razlike, ki se pojavijo na njuni začetni ček listi. 3. raziskovalca uporabita to ček llisto in neodvisno uporabita kodiranje (predlaga se 95% soglasje; 0,8 za Cohenovo Kappo). Če ta stopnja zanesljivosti ni dosežena, raziskovalca ponovita prejšnje korake. Ko se doseže zanesljivost, se kodiranje uporabi na večji bazi. 4. periodično kontrolno preverjanje kvalitete A priori kodiranje: kategorije so vzpostavljene pred analizo na osnovi neke teorije. Profesionalni kolegi se strinjajo glede kategorij, in kodiranje s euporabi na podatkih. Če je potrebno, se naredijo revizije, in kategorije se izčistijo (skrčijo) do točke, ki maksimalizira vzajemno izključevanje in izčrpnost (Weber, 1990).

Lahko uporabimo seveda že uveljavljen kodirni sistem (npr Lahko uporabimo seveda že uveljavljen kodirni sistem (npr. SASB, EFT kodirni sistem …).

Štetje / ocenjevanje štetje – manj presojanja, manj odkritja ocenjevanje – več presojanja, več odkritja ponavadi kombinacija 9

preštejemo jezne besede v tekstu ali ocenjujemo jezo v stavkih ali odstavkih “prešteti” jezne besede, kaj je jezna beseda??? ponavadi nekaj presojanja, razen če je popolnoma definirano 10

preštejemo te besede: ali ocenjujemo stavek npr. Jeza biti sit nečesa IIII II razdražen III zgrožen II etc. IIII III ali ocenjujemo stavek Nad to idejo sem prav zgrožen. zelo toplo zelo jezno 0 1 2 3 4 5 11

Analiza Rezultati (npr. število enot v določenih kategorijah) so nato analizirani in interpretirani glede na raziskovalno vprašanje. Možno je kodiranje tudi po več lastnostih (lestvicah) in analiza odnosov med njimi (nekateri govorijo o relacijski analizi).

Tipični koraki analize vsebine (Neuendorf: The Content Analysis Guidebook) 1. Teorija in razlogi: Katera vsebina bo raziskovana in zakaj? Ali obstajajo določene teorije ali perspektive, ki kažejo, da je vsebina tega določenega materiala pomembna za raziskavo. Pregledamo literaturo, možnost uporabe več virov podatkov. Določimo raziskovalna vprašanja, hipoteze. 2. Konceptualne odločitve (ni povsem jasno, kateri način je najboljši).Katere variable? Kako jih konceptualno definiramo? Dobro pregledati nekaj primerov vsebine, ki jo želimo analizirati, da bi se prepričali, da pokrijemo vse, kar želimo. 3. Operacionalizacija mer. Naše kategorije se morajo skladati z našo konceptulaizacijo (to se imenuje notranja veljavnost). Katero enoto in katere kategorije analize podatkov bomo uporabili? Ali so spremenljivke dobro merjene – s kategorijami, ki so izčrpne in vzajemno izključujoče? Oblikuje se kodirna shema. Lahko se oceni tudi razvidna in vsebinska veljavnosti. Računalniško kodiranje Človeško kodiranje

4. Kodirne sheme: pripraviti moramo kodirno knjigo (s polno razlago mer spremenljivk) in kodirni obrazec. 4. Kodirne sheme: tudi potrebujemo polno razlago kod (slovarja) in metode za uporabo. 5. Vzrorčenje: ali bomo uporabili ves tekst ali le vzorec? Kako bomo naključno vzorčili vsebino? Lahko je glede časovnih obdobij, glede zadev, strani … 6. Treniranje in začetna zanesljivost: med treningom ocenjevalci delajo skupaj, da vidijo, ali se strinjajo glede kodiranja. Nato v neodvisnem testu kodiranja ocenimo zanesljivost za vsako variablo – popravimo, če je potrebno. 7. Kodiranje: uporabimo vsaj dva ocenjevalca (ocena zane- sljivosti). Kodiranje naj bi bilo izvedeno neodvisno. 3. Kodiranje: uporabi se slovarje za ustvarjanje frekvenc za vsako kategorijo. Dobro je malo preveriti veljavnost.

Računalniško kodiranje Človeško kodiranje Računalniško kodiranje 4. Končna zanesljivost: izračunati zanesljivost (procent, Kappa, lahko tudi korelacija) 5. Poročanje: lahko vključimo razne tabele, grafe. Če vključimo še druge spremenljivke, lahko dolgoročno pokažemo tudi na kriterijsko in konstruktno veljavnost.

Zanesljivost Weber (1990): “Da bi naredili veljavne zaključke iz teksta je pomembno, da je klasifikacijska (kodirna) procedura zanesljiva v smislu konsistentnosti: Različni ljudje naj bi kodirali enak tekst na enak način”. … Problemi z zanesljivostjo prihajajo iz dvoumnosti besednih pomenov, definicij kategorij ali drugih kodirnih pravil”. Pogosto se zgodi, da so razvijalci kodirne sheme toliko delali na projektu, da so vzpostavili skupne in skrite pomene kodiranja. Jasen rezultat je, da je koeficient zanesljivosti, o katerem poročajo, umetno napihnjen – zato je lahko bistveno, da se razvije niz eksplicitnih navodil; tako so lahko zunanji ocenjevalci trenirani, dokler ni primerne zanesljivosti. Oblike zanesljivosti: stabilnost (ali isti ocenjevalec pride do enakih rezultatov po več poskusih), zanesljivosti med ocenjevalci (ali je neka enota kodirana v enako kategorijo s strani različnih ljudi) – meri se s procentom strinjanja ali kappa statistiko.

Kappa Kjer je fo = opazovane frekvence na diagonali fe = pričakovane frekvence na diagonali

SPSS Analyze       Descriptive Statistics             Crosstabs...                  Statistics                       Kappa

Substantial agreement Interpretation of kappa values* kappa Interpretation <0 No agreement 0.0-0.19 Poor agreement 0.20-0.39 Fair agreement 0.40-0.59 Moderate agreement 0.60-0.79 Substantial agreement 0.80-1.00  Almost perfect agreement

Veljavnost Generalizabilnost je odvisna od tega, kako so kategorije definirane – pomembno, da se definira kategorije, ki so točne mere lastnosti, ki jo želimo meriti. Pri odgovarjanja na raziskovalno vprašanje je dobro v raziskavo vključiti tudi preverjanje veljavnosti (študijo veljavnosti). V kvalitativnem raziskovanju veljavnost prevzema obliko triangulacije (podatkov, metod, raziskovalcev, teorij).

Prednosti je sistematična, ponovljiva tehnika za skrčevanje mnogih enot v manj vsebinskih kategorij je nevsiljiva uporabna pri velikem številu enot omogoča tako kvalitativne kot kvantitativne operacije če se jo opravi dobro, se jo smatra za relativno “eksaktno” raziskovalno metodo (osnovano na “močnih” (angl. hard) dejstvih)

Slabosti Slabosti predvsem v problematiki doseganja zanesljivosti (definiranja kategorij) in izključevalnosti ter izčrpnosti. lahko požre veliko časa je oprta za napake pri interpretaciji, sploh če uporabljamo interpretacije na višjem nivoju prevečkrat le štetje besed pogosto ne upošteva konteksta, ki je produciral tekst je lahko težko avtomatizirati ali računalnizirati