1.  cséaš Kiw¥go fâj¤ij mQFjš.  ne®kiu v©z§fis ts®¤jš.  khzt®fëilna j‹d«Ã¡ifia tsu¤jš.  khzt®fë‹ éçÁªjidia ts®¤jš.  மாணவர்களின் தன்னம்பிக்கையை வளர்த்தல்.

Slides:



Advertisements
Similar presentations
Ma.
Advertisements

El Alfabeto Con Vocabulario
rHf;fiu Neha; gw;wpa cz;ikfs;
FdpjUk; fhykd;Nwh Njth - ehd; fdpaw;w gho; kuk; %th Mz;ltH,NaRtpd; fpUigapdhy; md;Nwh cd;dj fdpfis ngw;wpLNtd;
cvc words By Chris Benson cat hat mat pig log.
Md;Gs;s Nerh;,NaR vdf;nfy;yhk; mtNu gjpdhapuk; NgHfspy; rpwe;jtH.
Bell Ringer Get out a blank sheet of paper. Head it with your first and last name, today’s date, and the period you have civics. Title the paper “Why Do.
1H.AHMET KARAKAYA aj 2H.AHMET KARAKAYA ja 3H.AHMET KARAKAYA.
1 FWk; gapw;rp Fh;MidAk;> njhOifiaAk; Gupe;J nfhs;Sq;fs; - vspa topapy; ghlk;
re;jhjhuh;fspd; tptuq;fis Jy;ypakhf eph;tfpj;jy;. tN:y; bra;a ntz;oa bjhif gw;wpa Detailed Reports. jkpH; bkhHpapy; Quick Help trjp. midj;J tptuq;fSf;Fk;
வினாக்களின் வரிசையை மாற்ற HIGHESTLOWEST வரலாறு வரலாறு வரலாறு வரலாறு வரலாறு வரலாறு வரலாறு வரலாறு
JäœehL M Âuhél® Å£Ltr nk«gh£L¡ fHf«. jh£nfh f£Lkhd ãWtdkhf 1974-š ãWt¥ g£lJ Ëd® 1981 èUªJ bghUshjhu nk«gh£L¤ £l§fis nk‰bfhŸs VJthf éçth¡f« brŒa¥g£lJ.
F®¤j® ešyt® Uá¤J¥ghU§fŸ mtiu e«ãLnth‹ v‹W« gh¡»ath‹ f®¤j® ešyt® Ñ®¤jd« g©Q§fŸ mtiu e«ãLnth‹ bt£f« milah‹ f®¤j®m¡»uk§fism¥g«gy¤jIªJm¥g«thœÉny
Vªj¡ fhy¤âY« vªj neu¤âY« e‹¿ahš c«ik eh‹ Jâ¥ng‹ ïnaRnt c«ik eh‹ Jâ¥ng‹ Jâ¥ng‹ vªj ntisÆY« Jâ¥ng‹ E Maj vªj MjpAk; tho;tpYk; Û£gU« NjtDk;
Array HTML version. Declaration in Main Program 2 ways to declare a real array A of rank N : DIMENSION A( start_index1 : end_index1, …, start_indexN :
ICS 324 Students Marks and Grades
Comp Administrative Details Course Overview Coalescent Theory? 7/15/20151Comp 790– Introduction & Coalescence Genetics, Evolution, and the Coalescent.
Phonics: Chunk Challenge Picture Support Individual Slides.
Phonics: Chunk Challenge Picture Support Grouped Slides.
Week 1 WB ou Week 2 WB ie Week 3 WB ea Week 4 WB oy Week 5 WB ir Week 6 WB ue Week 7 WB aw outpieseaboygirlcluesaw.
ÔjhÉ‹ uh# á§f« Únu mšghî« xnkfhî« Únu tšyik bgy‹ Phd« k»ikí« Jâiaí« bg‰W¡ bfhŸs gh¤âu® Únu ôjhÉ‹ Ú® v‹W« v‹ ehî ghtkhÜnu
Beyond bruised shins and stubbed toes Clearing the path to global ebook sales.
nehŒ »UäfS¡F vÂuhd clè‹ v®¥ò M‰wš clš cW¥òfë‹ Óu‰w brašghL nehŒ vd¥gL« Mnuh¡»akhd clš, kd«, r_f ey‹ clš ey‹ vd¥gL« neha‰w thœnt Fiwt‰w bršt«
MATH 3581 — College Geometry — Spring 2010 — Solutions to Homework Assignment # 3 B E A C F D.
Th¡F¢rhto ãiy mYty®fS¡fhd (Booth Level Officer) ò¤jh¡f gæ‰Á 1.
Daniel May Department of Electrical and Computer Engineering Mississippi State University Analysis of Correlation Dimension Across Phones.
MNrhfH fp.K 304-Mk; Mz;L nkshpa NguurH gpe;Jrhuh kw;Wk; jHkh MfpNahUf;F kfdha;g; gpwe;jhh;. jp fp/g;l; M/g; l];l; vd;w fijapy; mNrhfupd; gpwg;G Gj;juhy;
Ghlk; 8 Mf];l; 22, Nuhk E}w;Wf;fjpgjpapd; Ntiyf;fhud; ( kj;NjA 8:5-13). Fhdhdpa ];jphpapd; kfs; ( kj;NjA 15:21-28). rkhhpa F\;lNuhfp ( Y}f;fh 17:11-19).,NaR.
mfh];NtU ( nrh;r]; ) ngh;rpah,uh[;aj;jpd;,uh[htha; fpK 485 Kjy; fpK 465 tiu,Ue;jhh;. mtd; fpNuf;F Njrj;Jf;F nry;Yk; Kd; jd;,uh[;ak; KOtijAk; jplgLj;j.
“ mth;fSf;Ff; fy;Njahpd; vOj;ijAk; ghi\iaAk; fw;Wf;nfhLf;fTk; uh[h jd; gpujhdpfspd; jiytdhfpa m];NgdhRf;Ff; fw;gpj;jhd;. uh[h> jhd; cz;Zk; Ngh[dj;jpNyAk;
FASTA and BLAST Chitta Baral. FASTA : Basic Steps Step 1: –Set a word size. (usually 6 for DNA and 2 for proteins) –Make a plot. –Find the long diagonals.
1. rpWtu; vd;why; ahu;? 2. Vd; rpWtu;fs; eyptile;jtu;fshf fhzg;gLfpd;wdu;? eyptile;jtu;fshf fhzg;gLfpd;wdu;? 3. rpWtu;fis eyptilar; nra;git vit? 4. cupik.
Simplify 1 – 10 by matching them to one of a – j. (The first one is done for you) 1) a + a + a + a 2) a+ 2a + 3a + a 3) a + b + a + b 4) 2b + a + b – b.
Phonics: Chunk Challenge All. b c d f g h j.
MwpKfk; rpWepjp kw;Wk; NguopT epHthfk;. SLIDE 2 OF 17 – INTRODUCTION Fwpf;Nfhs;fs; Gpd;tUgtw;iw Ghpe;J nfhs;tjhFk; :,aw;if NguopTfs; NguopT epHthfj;jpd;
Ghlk; 10 brk;gh; 5, “ mth; vd;id Nehf;fp: ‘ kDGj;jpuNd> mth;fs; nra;fpwijf; fhz;fpwhah? vd; ghpRj;j ];jyj;ijtpl;L vd;idj; J}ukha;g; Nghfg;gz;Zk;
Ghlk; 11 brk;gh; 12, “,Njh> ehl;fs; tUnkd;W fh;j;jh; nrhy;Yfpwhh;> mg;nghOJ,];uNty; FLk;gj;NjhLk; a+jh FLk;gj;NjhLk; GJ cld;gbf;if gz;ZNtd;. ” (
Ay. ay play ee ee tree i stick kind y yes my mummy.
M M M M 5. Not Listed
$~k;M bjhGif $~k;M bjhGif  bjhFj;jspg;gth;   bjhFj;jspg;gth;   Kfk;kJ kPuhrhfpg;   Kfk;kJ kPuhrhfpg;   bjhFj;jspg;gth;   bjhFj;jspg;gth;
GFj;jwpt[ tpntfk; jug;gLj;jg;gl;l xt;bthU bghUSf;Fk; RUf;fkhd tpsf;ff;Fwpg;g[ bfhLf;fg;gl;Ls;sJ/,t;tpsf;f';fs;. Fwpg;gplg;gl;Ls;s bghUs;fspd; KGg;gad;ghl;ila[k;
Prepared by S.SURIYA KALA M.Sc.,B.Ed.,M.Phil,ADRE PG ASSISTANT IN PHYSICS GHSS, SARAM Prepared by S.SURIYA.
Prepared by S.SURIYA KALA M.Sc.,B.Ed.,M.Phil,ADRE PG ASSISTANT IN PHYSICS GHSS, SARAM Prepared by S.SURIYA.

IDC 机房精确送风节能技术介绍 福州 一、精确送风技术介绍 二、仓科信息楼节能经验总结 关键字:机房评估、送风方式、 系统组网、关键技术 关键字:机房介绍、实施要点.
VegetaHa« T 5e›a‹i:eP«;ns& C‹a!›To:si L‹! i'.l.› IN DIAL iJ
POSTGRADUATE STUDENT INDUCTION: FINAL AWARD
MAP KEY LANDFORMS WATER COUNTRIES.
SA. Afghanistan SB. Pakistan
Capacity Volume is the amount of space an object occupies.
Congruent Figures Pages Exercises 1. CAB DAB; C D; ABC ABD;
My Next High Frequency Words
Jan 2007.
The Rest of the Coptic Letters
Spalding First 70 Phonograms
9. Indus River 10. Ganges River 11. Brahmaputra River
This powerpoint can be used as a prompt for teaching phase 5 sounds
CHƯƠNG 1: MÔ HÌNH HỆ THỐNG
Objectives and Student Expectations
نشانه (نشان) جغرافیایی زعفران دبیرخانه کمیسیون تخصصی نشان تجاری (برند)
Objectives Find the lengths of segments formed by lines that intersect circles. Use the lengths of segments in circles to solve problems.
Lesson: Greetings/あいさつ
Engineering Graphics I
-.&- ·Af& Q 0 "i'/
S Co-Sponsors by State – May 23, 2014
Ml;Lf;Fl;bahdth; ghj;jpuh;
Chapter 3 Functions P181(Sixth Edition) P168(Fifth Edition) 1.
What is a consonant cluster?
Sound Chart for Reading and Writing
6.3 Find Probabilities Using Combinations
Presentation transcript:

1

 cséaš Kiw¥go fâj¤ij mQFjš.  ne®kiu v©z§fis ts®¤jš.  khzt®fëilna j‹d«Ã¡ifia tsu¤jš.  khzt®fë‹ éçÁªjidia ts®¤jš.  மாணவர்களின் தன்னம்பிக்கையை வளர்த்தல்.  மொத்தத்தில் மாணவர்களிடையே ஒருங்கினைந்த ஆளுமையை வளர்த்தல் 2

 M« fšé M©L Kjš x‹gjh« tF¥Ã‰F Ïilãiy¡ fšé mséš mid¤J¥ gŸëfëY« bjhl®¢Áahd k‰W« Kgik brŒa¥g£Lahd kÂ¥Õ£oid m¿Kf« brŒa¥g£LŸsJ  f‰wš NHèš fh©nghç‹ j‹å¢irahd f‰wiyÍ«, f‰nghç‹ jå¤j‹ikiaÍ«, bjhl®¢Áahd k‰W« KGikahd kÂÕL fhz têtif brŒ»wJ  x›bthU gUt¤ÂY« tsu¿ kÂ¥ÕL k‰W« bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL Kiwfis cŸsl¡»a murhš bfh©Ltu¥g£l K¥gUt¥ ghl¤Â£l Kiwæš kÂ¥ÕL brŒa¥gL»wJ. 3

 f‰wš f‰Ã¤jèš kÂ¥ÕL v‹gJ äfΫ K¡»akhd gFÂahF«.  Ï¥bghGJ« Tl Ïilãiy¡ fšé mséš khzt®fë‹ f‰wš milΤ Âwid kÂ¥Ãl ÏW¤ nj®ÎfŸ el¤j¥gL»‹wd.  M©L KGtJ« khzt®fŸ x£Lbkh¤j milΤ Âwid msélΫ, fšéæš Ó®ÂU¤j« fhzΫ ü‰wh©o‰F« nkyhf fšéahs®fŸ, £l tiuÎ Kfikahs®fŸ, fiy¤Â£l totik¥ghs®fŸ bgUKa‰Á vL¤J tU»wh®fŸ. 4

 A©l® £l¡ FG (1882), rh£y® £l¡ FG ( ), A®lh¡ £l¡ FG (1929), k¤Âa Mnyhrid¡ fšé thça« ( CABE ), rh®#©£ £l¡ FG (1944), Kjèah® mšyJ Ïilãiy¡ fšé¡ FG ( ) c£gl mid¤J fšé¡ FG¡fS« M©L ÏW nj®Îfis¡ Fiw¥gj‰F K¡»a¤Jt« bfhL¤J jdJ gçªJiufis¡ T¿ÍŸsJ.  nkY« mªj¡ FG¡fŸ bjhl® k‰W« KGikahd kÂ¥Õ£o‹ thæyhf mfkÂ¥ÕL el¤Jtij C¡f¥gL¤J»‹wd 5

 “Ïilãiy¡ fšé k‰W« nkšãiy¡ fšé ÏWÂæš, khzt®fë‹ ÂuŸ gÂnt£oš cŸs mfkÂ¥Õ£L brašghLfSl‹ khzt® rh‹¿jœ bgw nt©L« vdΫ, thça« më¤j òw¤nj®ÎfnshL Ϫj¢ rh‹¿jœ Ïiz¡f¥gl nt©L«” 6

 bjhl® k‰W« KGikahd kÂ¥ÕlhdJ, fšérh® k‰W« fšé Ïiz¢ brašgh£oid cŸsl¡», f‰Ã¤jY¡fhd x£L bkh¤j fhy¤ÂY« éué tU«go mika nt©L«.  jäHf muR fšérh® k‰W« fšé Ïiz¢ brašghLfis cŸsl¡»a mfkÂ¥Õ£il¡ bfh©l bjhl®¢Áahd k‰W« KGikahd kÂ¥Õ£oid brašgL¤J»wJ. 7

 f‰nghUila mid¤Jtif f‰wš K‹nd‰w§fis cŸsl¡»a f‰nghç‹ gŸë rh® kÂ¥Õnl bjhl® k‰W« KGikahd kÂ¥ÕlhF«.  Ï«Kiwæš, f‰nghç‹ K‹nd‰w bjhF¥ò¥ gÂÎ (profile), f‰nghç‹ f‰wš bghUs¿Î k‰W« mjid m‹whl thœéš ga‹gL¤Jjš, f‰nghç‹ el¤ij btë¥ghL M»at‰iw bjhl®¢Áahf, gštifahd kÂ¥Õ£L¡ fUéfis¥ ga‹gL¤Â xU nru ms¡f¥gL»wJ. 8

 ‘bjhl®’ v‹gJ f‰nghUila éçÁªjid¡ TWfSila ts®¢Á k‰W« K‹nd‰w¤Â‹ kÂ¥ÕL k‰W« bkh¤j f‰wš f‰Ã¤jèš cŸ f£lik¡f¥g£LŸsjhf mikªÂU¥gnj bjhl® kÂ¥Õ£o‹ K¡»a¤Jt« MF«.  nkY«, ÏJ x£Lbkh¤j fšé¥ Ãçéš guéæU¡»wJ.  x›bthU khztidÍ« Kiwahd kÂ¥Õ£o‰F cŸsl¡FtJ MF«.  f‰wš Ïilbtëfis¡ f©l¿ªJ mj‰F FiwÔ® f‰wiy¡ bfhL¡f Ϫj kÂ¥ÕL cjλwJ. 9

 ‘KGik’ v‹gJ f‰wš Kiw k‰W« Kiwrhuh tifæš mika nt©L« v‹gijÍ«, gšntW ãiyfŸ cila brašghLfŸ k‰W« f‰nghU¡F¤ njitahd f‰wš bjhF¥òfis cŸsl¡»ajhfΫ, gšntW f‰wš NHèš kÂ¥Ãl nt©L« v‹gijÍ« és¡F»wJ.  bt›ntW tifæ‹ brašghLfë‹ têna KGikahd kÂ¥ÕL f‰wš btë¥gh£oid cWÂ¥gL¤J»wJ.  vdnt gštif kÂ¥Õ£L¡ fUéfë‹ kÂ¥Õ£o‹ têna KGikahd kÂ¥ÕL mik»wJ. x›bthU khztDila KGikahd f‰wš tiugl¤ij bjëthf bjçªJ bfhŸs KGikahd kÂ¥ÕL cjλwJ. 10

 ‘KGik’ v‹gJ f‰wš Kiw k‰W« Kiwrhuh tifæš mika nt©L« v‹gijÍ«, gšntW ãiyfŸ cila brašghLfŸ k‰W« f‰nghU¡F¤ njitahd f‰wš bjhF¥òfis cŸsl¡»ajhfΫ, gšntW f‰wš NHèš kÂ¥Ãl nt©L« v‹gijÍ« és¡F»wJ.  bt›ntW tifæ‹ brašghLfë‹ têna KGikahd kÂ¥ÕL f‰wš btë¥gh£oid cWÂ¥gL¤J»wJ.  vdnt gštif kÂ¥Õ£L¡ fUéfë‹ kÂ¥Õ£o‹ têna KGikahd kÂ¥ÕL mik»wJ. x›bthU khztDila KGikahd f‰wš tiugl¤ij bjëthf bjçªJ bfhŸs KGikahd kÂ¥ÕL cjλwJ. 11

 ‘ f‰wš neh¡f§fë‹ tif¥gh£L¡ TWfë‹ têna f‰nghç‹ kÂ¥Õ£il KGikahd kÂ¥ÕL tH§F»wJ. mitahtd :  m¿jš  òçjš  ga‹gL¤jš  gF¤jš  bjhF¤jš  kÂ¥ÕLjš  gil¥gh‰wš 12

 gšntW tifahd fUéfŸ k‰W« c¤Âfë‹ têahf bjhl® k‰W« KGikahd kÂ¥Õ£L ãfœKiwfis¡ bfh©lJ.  éçªj k‰W« f‰nghç‹ mid¤J tif ts®¢Á k‰W« K‹nd‰w¤ij V‰gL¤Jtjhf cŸsJ.  ÏJ f‰nghiu gaKW¤Jtjhf mikahkš m®¤jKŸs fiy¤Â£l ghl¥gFÂæ‹ ÁWgFÂfis kÂ¥ÃLjè‹ têna f‰nghUila kd mG¤j¤ij¡ Fiw¥gj‰F cjλwJ.  fšérh® k‰W« fšé Ïiz¡ TWfŸ Ïu©ilÍ« cŸsl¡»a gŸërh® kÂ¥ÕL MF«. 13

 xU gUt¤Âš KGikahd f‰wš ghlntisfëš mid¤J¡ fšérh® ghl§fë‹ kÂ¥ÕLfis¡ f£lik¥gjhf bjhl® k‰W« KGikahd kÂ¥Õ£o‹ fšérh® TWfŸ (Scholastic Component) cŸsJ.  kÂ¥Õ£o‹ rkthŒ¥Ãš (scope) cŸs cl‰fšéia cŸsl¡»ajhf cŸsJ.  tsu¿ kÂ¥ÕL k‰W« bjhF¤j¿ kÂ¥ÕLfë‹ têna ÏJ brašgL¤j¥gL»wJ.  ju¥gL¤j¥g£l, Fiwa¿ k‰W« FiwÔ® f‰wè‹ mo¥gilæš tsu¿ kÂ¥ÕL cŸsJ. 14

 MÁça®fŸ k‰W« f‰nghU¡F¥ Ë}£l« tH§F»wJ.  tsu¿ kÂ¥Õ£oš f‰nghUila milΤ bjhF¥ò¥ gÂit (profile) kÂ¥Ãl és¡f¡ F¿pLfŸ ga‹gL»‹wd.  bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL, xU gUt¤Â‹ Koéš mid¤J¡ fšérh® ghl¥gFÂfSila Kiwahd k‰W« é mo¥gilæyhd (Norm- based Assessment) kÂ¥Õ£il cŸsl¡»aJ.  mnef Kiwrh® k‰W« Kiwrhuh ts®¢Á¡ TWfshd thœéaš Âw‹fŸ, kd¥gh‹ikfŸ, kÂ¥òfŸ, e‹dy«, nrit¢ brašghLfŸ k‰W« gâ¡ fšé M»at‰¿‹ kÂ¥Õnl fšé Ïiz kÂ¥ÕL MF«. 15

 ghl« f‰Ã¡F« nghnj kÂ¥ÕL brŒa¡Toajhf mikªJŸsJ.  Fiwa¿jš k‰W« FiwÔ® f‰Ã¤jš ÏjDŸ ml§F«.  Ï›tif kÂ¥Õ£oš bjhl®¢Áahd Ë}£l¤ij MÁçaU¡F«, khztU¡F« »il¡F« tifæš ÏJ jåahS¡F«, FGé‰F« Ïilna cŸs Ïilbtëia¡ Fiw¤J, Ïiz¡F« ghykhf cŸsJ.  nkY« f‰wiy nk«gL¤Jtj‰fhf, f‰wš éisÎfë‹ ÛJ vÂbuhè¡f ga‹gL»wJ.  tF¥giwæš, f‰wš brašghLfŸ kÂ¥ÕL k‰W« fU¤J¥ gçkh‰w¤Â‰F têtF¡»wJ.  j‹Dl‹ gæY« khzt®fS¡F¡ f‰wèš M®t¤ij¤ ö©L»wJ. 16

 tsu¿ kÂ¥ÕL _‹W Kiwfëš kÂ¥Ãl¥gL»wJ.  tsu¿ kÂ¥ÕL (m) – brašgh£L Kiw  tsu¿ kÂ¥ÕL (M) – ÁWnj®Î Kiw  brŒKiw¤ nj®Î 17

 tsu¿ kÂ¥ÕL (m) brašghLfŸ thæyhf f‰gt®fë‹ f‰wèš cŸs M®t« k‰W« g§nf‰wiy k£Lnk kÂ¥ÃLjš nt©L«.  Ï¢brašghLfŸ x›bthU ghl¥gFÂæY« brašgL¤Jjš nt©L«.  tsu¿ kÂ¥ÕL (m) v‹gJ, khzt®fë‹ cŸsh®ªj Âw‹fis btë¡bfhzuΫ MSik¤ Âwid m¿aΫ fšérh® k‰W« fšé Ïiz¢ brašghLfëš khzt®fŸ <LgL«bghGJ, mt®fë‹ j‹dh®t«, <LghL, g§nf‰wš, élhKa‰Á, xG§F Kiw Kjèa g©òfis MÁça® c‰Wneh¡» kÂ¥ÃLjyhF«.  bghJ têKiwfŸ k‰W« ghl« rh®ªj têKiwfëš és¡»ÍŸsthW brašgh£L és¡f¡ F¿pLfŸ _y« tH§f¥gL»wJ. 18

 ÏJ m¿jš, m¿Î¥òy‹ rh®ªjitfŸ, òçjš, ga‹gL¤Jjš, Âw‹ k‰W« kdbtG¢Á btë¥ghL Ït‰iw cŸsl¡»aitahf mik»wJ.  jåeg® ãiyæY« FG¢ brašghLfëY« Âw‹ rh®ªJ kÂ¥ÕL brŒjš nt©L«.  fhytiuaiw¡F£glhkš, gUt KGtJ«, f‰wš ãfœÎ V‰gL«. vªj neu¤ÂY«, vªj Ïl¤ÂY« Ï«kÂ¥ÕL ãfHyh«. 19

 tF¥giwæš eilbgW« f‰wš, f‰Ã¤jš ãfœÎfis guªj mo¥gilæš Ñœ¡fhQ« eh‹F brašghLfshf¡ Ãç¡fyh«.  mik¥gh¡F« brašghL  bjhl®ògL¤J« brašghL  btë¥ghL rh®ªj k‰W« gçkh‰w« rh®ªj brašghLfŸ  f©l¿jš brašghL 20

21 tif¥gL¤J« brašghlhdJ ghl¥bghUëš cŸs c©ikfis tif¥gL¤jΫ mt‰iw bjhl®ògL¤jΫ khzt®fël« jFÂia V‰gL¤J»wJ. ÏJ f‰gtç‹ ghl¥bghUëid tçir¥gL¤jΫ, Ïiz¡fΫ, tif¥gL¤jΫ, Kiw¥gL¤jΫ, bjhl®ògL¤jΫ brŒ»wJ.  fU¤J tiugl«,  bjhl® és¡f¥gl«,  tiugl«,  tif¥gL¤J« éisah£LfŸ

 fU¤J tiuglkhdJ ntWg£l fU¤Jfë‹ bjhl®òfis tiuglkhf¡ fh£LjyhF«.  f‰gt® mid¤J¥ ghl§fëY« xU§»izªj jftšfis¥ bgwΫ mid¤J¥ ghl§fŸ r«gªjkhd m¿it¥ bgwΫ cjλwJ.  f‰gt® fhQ« mid¤J c©ikfisÍ« bjhl®ògL¤j guªj thŒ¥Ãid¤ jU»wJ. 22 K¡»a fU¤ij cŸth¡Fjš rçahf tçir¥gL¤j¥gL¤Jj š Ïu©o‰F« Ïilna bjhl®ògL¤Jjš K‹d¿Îl‹ bjhl®ògL¤ Jjš bjëthfΫ, K‹d¿Îl‹ xU»iz¤jš

 bjhl® és¡f¥glkhdJ £l¤ijnah, fU¤J¡fisnah, ãfœÎfis tçir¥gL¤Jtjhf mikÍ«.  ÏJ ne®tê¤Â£lkhfnth, »istê¤ Â£lkhfnth, Ïizahf mšyJ nkèUªJ ÑHhfnth mikayh«. 23 rh®òila fU¤ij milahs¥ gL¤Jjš fU¤Jfis fhuz fhça¤ bjhl®nghL mik¤jš Kiwahd gofŸ ( steps ) Ëg‰Wjš tçir¡»ukkhf Ko¤jš btë¥gL¤Jtjhf mikjš

 tiugl és¡fkhdJ gl¡F¿p£Ll‹ Toa jftšfis¤ jUtjhf cŸsJ.  ÏJ t£l tiugl«, g£il tiugl« ngh‹w gl§fis¡ bfh©ljhf ÏU¡fyh«.  jftš bjhl®òfŸ oí£lš k‰W« jhŸfëš tiugitfshfΫ ÏU¡fyh«. 24 bghU¤jkhd kh¿fis¤ nj®ªbjL¤jš kh¿fS¡FŸ cwÎKiwfis¢ rçahf cUth¡Fjš fU¤J¡fnshL kh¿fis rçahf¥ bghUªÂ mik¤jš tiugl¤Â‰fhd és¡f« më¤jš bghU¤jkhd KoÎfisÍ« m¿¡iffisÍ« bfhz®jš

 Ï›éisah£lhdJ fU¤Jfis¥ òçªJ bfhŸtj‰F mik¡fyh«.  mt®fŸ jh§fshfnt Á¿a mšyJ bgça FGéyhd éisah£Lfis bghUSz®ªJ brašgL¤Jjš. ò®fis¢ brh‰fshfnth, bra‰nrhjidahfnth, tiugl¤Âš v©fis it¤njh éisahLtjhf mikayh«. 25 éisah£oDŸ mikªj fU¤ij milahs« fhzš éisah£L Kiwia ghl¥bghUSl‹ bghU¤Jjš éisah£o‹ E£g ntWghLfŸ k‰W« goãiyfis¥ òçªÂU¤jš éisah£oš KGikahf¥ g§nf‰wš bg‰w m¿itÍ«, ÂwidÍ« ga‹gL¤Â fU¤JUth¡f« brŒjš

26 Ï¢brašgh£o‹ mik¥ghdJ ghl¡fU¤Âš cŸs c©ikfisÍ«, brašfisÍ« khzt‹ òçªJ bfhŸt‹ K¡»a¤Jt¤ij cz®¤J»wJ. khzt‹ jh‹ gh®¤jt‰iwÍ«, f‰W¡ bfh©lijÍ« Kiwahf¡ f‰wË mt‰iw ÁªÂ¤J c©ikfis btë¡bfhzuΫ, jh‹ bg‰w m¿éèUªJ Nœãiy¡nf‰g òÂa bjhl®òfisÍ«, tiffisÍ« btë¥gL¤J« tifahf mikjš nt©L«.  fU¤JUth¡f« k‰W« khÂçfŸ jahç¤jš  fs¥gaz«,  ãWtdkhfnth mšyJ mik¥ghfnth gÂè ãfœÎ el¤Â¡ fh£Ljš,  x¥gilÎfŸ tH§Fjš.

 khÂçfŸ ga‹gL¤Jtj‹ _y« mid¤ijÍ« KGik¥gL¤Â f‰W¡ bfhŸs Ko»wJ.  mJk£Lä‹¿ mªj¥ gl¤Â‰F njitahd Âw‹fisÍ« ts®¡f têtif brŒ»wJ. 27 fU¤JUth¡f¤Â‰ nf‰w khÂç brŒjš khÂç¡F¤ njitahd ts§fis milahs§ fhzš khÂçia rçahf¡ f£lik¤jš khÂçia¡ fU¤Jl‹ bghU¤Jjš khÂçia Kiwahf tH§Fjš

 fs¥gaz« gŸë¡F btëna mDgt ó®t¡ fšéia më¡»wJ.  ÏJ Kiwrh®ªj k‰W« Kiwrhuh¡ fšéia Ïiz¤J tH§F»wJ. 28 fs¥gaz¤Â‹ neh¡f§fŸ k‰W« F¿¡nfhŸfis m¿ªJ ÏU¤jš nghJkhd f‰wš mDgt§fis¥ g£oaèLjš c‰Wneh¡»¥ gÂntLfëš gÂÎ brŒjš flªj fhy f‰wš mDgt§fis ãfœfhy¤njhL bghU¤Â¡ fh£lš m¿¡ifia¤ bjhF¤J vG cça toéš x¥gil¤jš

 Ï¢brašghL _y« ntWg£l tifæyikªJ òÂa Nœãiyfis cUth¡» mjid ãWtd¤njhnlh mšyJ mik¥òfnshnlh bghU¤Â¡ fh£Ljš.  mªj mik¥Ã‹ brašghL, f£lik¥ò, éÂKiwfŸ g‰¿ bjëÎgL¤JjyhF«.  (v.fh : t§», ÚÂk‹w«, ghuhSk‹w«, I.eh mik¥ò k‰W« Ïju) 29 ãWtd¤ij¥ g‰¿a f£lik¥ig¥ òçªJ bfhŸsš mik¥Ãš gâòçgt®fë‹ gâiaÍ«, bghW¥òz®itÍ« òçªJ bfhŸsš gÂè mik¥Ãš mjid btë¡bfhz®jš tiuKiw k‰W« Ó® xG§»id¥ Ëg‰Wjš f‰wš mDgt§fis¡ bjhF¤J¡ TWjš

 khzt®fŸ tF¥giwænyh mšyJ mt®fŸ thG« NHènyh é¤Âahrkhd Kiwfis¡ bfh©L brašÂ£l«, étu§fis¢ nrfç¤jš, Ãu¢Áidia¤ Ô®¤jš ngh‹wt‰iw¡ bfh©L juÎfis¢ nrfç¤J x¥gilÎ brŒtjhF«. 30 jiy¥Ã‰nf‰g juÎfisÍ«, ts§fisÍ« nrfç¤jš juÎfisÍ« ts§fisÍ« jiy¥òl‹ bjhl®ògL¤Jjš jftšfis KiwahfΫ, ãušglΫ nfh®¤jš f‰wš mDgt§fis¤ bjhF¤jš éisÎW tifæš bjhF¤J tH§Fjš

31 Ï¢brašghlhdJ nghJkhd msÎ òJikfis cUth¡F« ÂwikÍ« fhuzfhça¤njhL ÁªÂ¡F« ÂwidÍ« më¡»wJ.  m¿¡if rk®¥Ã¡F« Âw‹,  g§nf‰W eo¤jš mšyJ ehlf«,  tiujš k‰W« glés¡f«,  gl¤bjhF¥ò,  gl¤JQ¡F,  g£ok‹w«,  fh£Á¥gL¤Jjš (fU«gyif, és¡f¥gl«, brŒÂ¤bjhl®ò bjhêšE£g«),  fyªJiuahlš,  vG¤jh‰wš,  gçnrhjid brŒjš.

 Ï¢brašghlhdJ f‰ngh® mtUila R‰W¥òw¢ Nœãiyia c‰Wneh¡» mij mHFw fU¤jhlš mšyJ nfh®itahf vGJ« ÂwdhF«. 32 njitahd juÎfisÍ« jftšfisÍ« nrfç¤jš juÎfisÍ« jftšfisÍ« Kiwahf mik¤jš bghU¤jkhd m¿¡if jahç¡F« Kiw (thŒbkhê, vGJjš, tiugl«, gltiugl«, m£ltiz, xU§»izªj jftš bjhêšE£g« Âwikahf¤ bjhl®òbfhŸS« Âw‹ ghl¡ fU¤J¡fë‹ mo¥gilæš f‰wš mDgt§fis bjhF¤jš

 bfhL¡f¥g£l ghl¥gFÂæèUªnjh fU¤J¡fis¥ òy¥gL¤Jtj‰nfh ÁW ciuahlš got« vGÂ, khzt®fis eo¡f¢ brŒjny g§nf‰W eo¤jš brašghlhF«. 33 ghl¡ fU¤J¡fSl‹ bghU¤jkhf Ïiz¤jš fijkhªj®fis cUth¡» fU¤J¡fis nk«gl brŒjš gh¤Âu¤njhL x‹¿ eo¤jš FGÎl‹ ÏizªJ brašgLjš ika fU¤ij btë¥gL¤Jjš

 khzt®fŸ Xéa« tiujèš Ka‰Á, neh¡f«, br«ik, E©z¿Î, eh£l« f£ll¡ fiy, totik¥ò Ït‰iw¥ ga‹gL¤Â tiujiy btë¡bfhz®jš. 34 fU¤J¡nf‰g¥ gl« tiuÍ« Âw‹ gâia KGikahf Ko¤jš jå¤j‹ikia btë¥gL¤Jjš mHFz®¢Áia btë¥gL¤Jjš bjëthf fh£Á¥gL¤Jjš

 gl¤JQ¡fhtJ j§fS¡F më¡f¥g£l jiy¥Ã‰nf‰g ãfœÎfis¥ gl§fSl‹ gÂÎ brŒjyhF«. 35 jiy¥Ã‰nf‰g ãfœÎfisÍ«, gl§fisÍ« nrfç¤jš j®¡f ßÂahf tçir¥gL¤Jjš jiy¥Ã‰nf‰g ãfœÎfisÍ«, gl§fisÍ« tH§Fjš M®t« btë¥gLjš fiyaHnfhL btë¥gL¤Jjš

 gl¤bjhF¥ò v‹gJ khzt®fŸ jiy¥Ã‰nf‰g¥ gl§fis¢ nrfç¤J, bjhF¤J mjid Kiwahf x£o tH§FtjhF«. 36 jiy¥Ã‰nf‰g gl§fis¢ nrfç¤jš j®¡f ßÂahf tif¥gL¤Jjš bghU¤jkhd jiy¥Ãlš M®t« btë¥gLjš fiyaHnfhL btë¥gL¤Jjš

 g£ok‹w« v‹gJ jiy¥Ã‰nf‰g¡ fU¤J¡fis¢ nrfç¤J x£oÍ«, bt£oÍ« ngR« brašghL. 37 jiy¥Ã‰nf‰g¡ fU¤J¡fis nrfç¤jš Ãw® fU¤Jfis ftå¤J éilaë¤jš Kiwahd fU¤J¡fSl‹ j‹ fU¤ij cWÂ¥gL¤Jjš nf£nghç‹ ftd¤ij¤ j‹ghš <®¤jš ÛshŒÎl‹ bjhF¤jš

 nrfç¤j égu§fis¡ fh£Á _y« tH§Fjny fh£Á¥gL¤JjyhF«. 38 gâ¡nf‰g¡ fU¤J¡fis¢ nrfç¤jš c©ik¡ fU¤Jfis tH§Fjš bghU¤jkhd fh£Áfis¥ ga‹gL¤Jjš fU¤Jfis¢ rçahfΫ, nghJkhd mséY« fh£Á¥gL¤Jjš KoÎfis¡ fhuz fhça¤njhL tH§Fjš

 khzt®fŸ ÁWFGéš fyªJiuahL« nghJ, mt®fS¡»ilna fU¤J¥ gçkh‰w« brŒÍ« Âw‹ k‰W« Ïiléidah‰W« Âw‹ nk«gL»‹wd. 39 jiy¥Ã‰nf‰w fU¤J¡fis g»®jš Âwikahf g§nf‰wš FGéš x›bthUtU« j« fU¤ij¥ g©òl‹ gçkh¿¡ bfhŸSjš fU¤Jfis bjëthf btë¥gL¤- Jjš fyªJiuahoa fU¤J¡fis¤ bjhF¤jš

 M¡f¥ ó®tkhd vG¤jh‰wš v‹gJ xUtUila v©z«, fU¤J, cz®Î, kdbtG¢Á M»at‰iw jiy¥ò rh®ªJ M¡f¥ ó®tkhf btë¥gL¤Jjš. 40 M®t¤ij Rabtë¥ghL _y« btë¥gL¤jš fU¤ij ika¥gL¤Â vGJjš bkhê¤Âwid btë¥ gL¤Jjš fU¤ij tçir¡ »ukkhf btë¥gL¤Jjš e‹KiwæY« bjëthfΫ, btë¥gL¤J- jš

 khzt®fŸ gçnrhjid brŒÍ«nghJ j§fë‹ Ïy¡Ffis neh¡» tçir¡»ukkhf brašgL»wh®fŸ.  mjdhš òÂa KoÎfisÍ« bgw Ko»wJ.  gçnrhjid Kiwædhš Á¡fyhd Âw‹fis¡ ifahStj‰fhd g¡Ft« »il¡»wJ.  ϤÂwdhš rçahd msÅL brŒaΫ, fUéia ga‹gL¤J« ÂwD« brašghLfis Kiwahf brŒtÂY« M‰wY«, ftå¡F« ÂwD«, gÂntLfëš F¿¤J KoÎfŸ btëæL« ÂwD« bgW»wh®fŸ. 41 fU¤ij gçnrhjidÍl‹ bjhl®ògL¤Jjš njit¥gL« fUéfis / bghU£fis nrfç¤jš gçnrhjidia brŒjš c‰Wneh¡» Kiwahf gÂntLfëš gÂÎ brŒjš neh¡f¤Â‰nf‰g éisÎfis¢ rçgh®¤jš

42 f©l¿jš brašghlhdJ khzt®fŸ òÂa bghU£fis j‹ v©z X£l¤Â‰nf‰g f©l¿jyhF«. f‰gtU¡F f‰wiy neuo mDgtkh¡», mjdhš bghUŸ cŸsjh¡»¤ jU»wJ.  brašÂ£l«  mfuh ga‹gL¤Jjš  ò¤jf« thÁ¤jš

 brašÂ£lkhdJ xU Ãu¢rid¡Fça Ô®éid m¿éaš ó®tkhf mQF« Kiw MF«.  òÂa mQFKiwia¥ ga‹gL¤Â ÁW khÂçfŸ, ne®fhzš, jåahŸ MŒÎ, gçnrhjid ngh‹w Kiwfë‹ mo¥gilæš mQ» ԮΠfh©gJ MF«. 43 Ãu¢Áidia / gâia¥ òçªJ bfhŸSjš bghU¤jkhd juÎfisÍ«, jftšfisÍ« nrfç¤jš Kiwahf gÂÎ brŒjš KoΡF tUjš brašÂ£l m¿¡ifia tH§Fjš

 mfu Kjèia¥ ga‹gL¤Â brh‰fS¡F/fU¤JfS¡F¥ bghUŸ m¿ªJ mt‰iw rçahd Kiwæš ga‹gL¤J« Âwid ts®¡F« tF¥giw¢ brašghLfŸ mfuKjè¢ brašfŸ vd¥gL«. 44 bfhL¡f¥g£l brhšY¡F mfuKjèæš Ïl¤ij m¿jš brhšY¡Fça bghUis¡ f©l¿jš Ïl¤Â‰F V‰wh®nghš m®¤j« bfhŸjš brhšY¡Fça bghUis¥ òçªJ bfhŸSjš òÂa NHèš m¢brhšiy¥ ga‹gL¤Jjš.

 Ï¢brašghlhdJ khzt®fŸ ò¤jf¤ij thÁ¤jš MF«. 45 thÁ¡F« M®t¤ij btë¥gL¤Jjš Féªj ftd« k‰W« <LghLl‹ thÁ¤jš jh‹ thÁ¤j gFÂfis¡ F¿¤J fyªJiuahLjš òçªJ bfhŸSjš bjhF¤J tH§Fjš

 mid¤J brašghLfisÍ« MÁça®fŸ totik¤J bfhL¡F«nghJ ghl¡fU¤jik¥Ã‹ njitfŸ, ts§fŸ k‰W« f‰wš Nœãiy M»at‰iw ika¥gL¤Â jåahfnth mšyJ FGthfnth bfhL¡fyh«.  njit¥go‹, MÁçanu tsu¿ brašghLfis (m) Ï‹D« mÂfkhf¡ bfhL¤J mj‰fhd F¿pLfisÍ« bfhL¤J kÂ¥ÃLtJ mtÁakhF«.  MÁça® x›bthU ehS« IªJ khzt®fis c£gL¤Â tsu¿ brašghLfis (m) kÂ¥Ãlyh«. 46

 gUt« Kotj‰FŸ mid¤J khztU¡F« eh‹F brašghLfŸ brŒtj‰F thŒ¥ò ju¥gl nt©L«.  MÁça®fŸ khzt®fis m§FŸs cŸq® ts§fis¡ bfh©L brašghLfis brŒtj‰F«, totik¥gj‰F« têtif brŒa nt©L«.  filfëš V‰fdnt brŒJ it¡f¥g£l bghUŸfisnah mšyJ bg‰nwh® cjénahL brŒÍ« brašghLfis khzt®fŸ j鮡F« bghU£L MÁça® m¿ÎW¤j nt©L«. 47

 tsu¿ brašghL (M) thdJ khzt®fŸ ghl¡fU¤JfŸ òçªJ bfh©lij kÂ¥ÕL brŒa têtif brŒ»wJ.  fiy¤Â£l¤Â‹go ghl¥bghUŸ rh®ªjjhfΫ khzt®fë‹ <Lgh£oid ika¥gL¤ÂÍ« mikªÂU¡F«.  f‰nghç‹ K‹nd‰w¤ij m¿jš, òçjš, ga‹gL¤Jjš, gF¥ghŒjš, bjhF¤jhŒjš, kÂ¥ÃLjš, gil¥gh‰wš M»at‰¿‹ mo¥gilæš vG¤J¤ nj®Î _y« fiy¤Â£l f‰wiy kÂ¥ÕL brŒa KoÍ«.  tsu¿ kÂ¥ÕL (M) khzt®fŸ f‰W¡ bfh©l ghl¥bghUis gšntW Kiwæš m¿th®ªj k‰W« Áªjid¤ Âwid¥ bgU¡f têtif brŒ»wJ. ÏJ òwta¤ j‹ik bfh©lJ. 48

 ÏJ vG¤J¤ nj®é‹ mo¥gilæš kÂ¥bg©fS« ju¡F¿pLfis¡ bfh©ljhfΫ mikÍ«.  rçah / jtwh?  c©ik-bghŒ  M«/Ïšiy  nfho£l Ïl§fis ãu¥òf  bghU¤Jf  (2 mšyJ 3 ãuš)  mâ mik¥ò tif  gyΟ bjçÎ édh¡fŸ  kd¥ghl m¿Î  fhuz fhça§fis¡ f©l¿jš,  49

 bghU¤jk‰wij Ú¡Ff  tçir¥gL¤Jjš mšyJ xG§FgL¤Jjš  got¤ij ãu¥òjš  gl¤ij KGik brŒjš  tiugl«  ãytiugl«  ÁW fz¡FfS¡F éilfhzš  äf¡ FW»a édh  FW»a édh  g¤Â édh  x›bthU myF / fU¤J¤ bjhF¥ò KoªjÎl‹ Ï«kÂ¥ÕL brŒa¥gL»wJ. 50

 brŒKiw¤ nj®éid MÁça® x›bthU F¿¥Ã£l ghl¤Â‰F« mªj¥ gUt¤Â‰FŸ MÁça® ifna£oš cŸs brŒKiwfë‹go khzt®fŸ brŒtj‰F m¿ÎW¤j nt©L«.  Ñœ¡fhQ« MÁça® ifna£o‹ têKiw¥go brŒKiw¤ nj®éid el¤Âlš nt©L«.  m¿éaš brŒKiw¤ nj®Î  brŒKiw¤ nj®Î / fâj brašÂ£l«  gil¥gh‰wš / bkhê¥ghl brašÂ£l«  fhy¢NHY¡nf‰g òéæaš k‰W« Foikæaš K‹nd‰w§fis tH§Fjš k‰W« gil¤jë¤jš / r_féaèš R‰W¢NHš ghÂ¥òfis vL¤Âa«òjš 51

 ÏJ f‰wiy xU F¿¥Ã£l fhy¤Â‹ ÏWÂæš kÂ¥ÕL brŒjyhF«.  fhy tiuKiwfS¡F£g£lJ.  m¿jš, òçjš, gF¤jhŒjš, ga‹gL¤Jjš, bjhF¤jš, kÂ¥ÕL brŒjš, gil¥gh‰wš ngh‹w f‰wš neh¡f§fëš khzt®fŸ v›tsÎ K‹nd¿æU¡»wh®fŸ v‹gij vG¤J¤ nj®ÎfŸ _y« kÂ¥ÕL brŒ»wJ.  ÏJ jå¤Jt« thŒªj, édh¤jhŸ £l tiué‹ mo¥gilæš mikªj vG¤J¤ nj®thF«. 52

 édh¤jhŸ £l tiuthdJ f‰wš neh¡f§fS¡F (m¿jš- 20% òçjš-30%, ga‹gL¤Jjš-30%, Âw‹-20%) bfhL¡f¥gL« K¡»a¤Jt¤Â‹ mo¥gilæš k£Lnk mikjš nt©L«. xU F¿¥Ã£l fU¤J / myF / ghl« ngh‹wt‰¿š F¿¥Ã£l tif édh¡fŸ k‰W« F¿¥Ã£l v©â¡ifæyhd édh¡fŸ k£Lnk ÏU¤jš nt©L« vd¡ F¿¥Ãl¡ TlhJ.  x›bthU édh¤jhS« mªjªj gUt¤Â‰F bfhL¡f¥g£l mid¤J¥ ghl¡ fU¤J¡fisÍ« btë¥gL¤Jtjhf mikjš nt©L«. 53

 édh¤jhŸ £l tiuéš, xU F¿¥Ã£l fU¤J / myF / ghl¤Â‰F bfhL¡f¥gL« K¡»a¤JtkhdJ, m¥ghl¡ fU¤J¡fis gçkh‰w« brŒa vL¤J¡ bfhŸS« fhy mséid¥ bghU¤J mikjš nt©L«.  édh¤jhŸ jahç¡F«nghJ, òwtaédh¡fŸ, FWédh¡fŸ, ÁWédh¡fŸ, g¤Â édh¡fŸ ngh‹w édh tiffëš édh¡fis vL¤jš nt©L«. 54

 x‹gjh« tF¥Ã‰F, Kjš k‰W« Ïu©lh« gUt¤Â‰fhd édh¤jh£fis mªjªj¥ gŸëænyna x›bthU ghl¤Â‰Fkhd F¿¥Ã£l têKiwfëš bfhL¡f¥g£l édh¤jhŸ £ltiué‹go jahç¤J¡ bfhŸSjš nt©L«.  Kjyh« k‰W« Ïu©lh« gUt¤ bjhF¤j¿ kÂ¥ÕlhdJ mªjªj¥ gŸë¥ ghl MÁça®fshš ghl têKiwfëš F¿¥Ãl¥g£l kÂ¥Õ£L c¤ÂfŸ k‰W« kÂ¥bg© tH§F« Kiw / éilfë‹go kÂ¥ÃLjš nt©L«. 55

 x‹gjh« tF¥Ã‰fhd _‹wh« gUt¤ bjhF¤j¿¤ nj®Î édh¤jhŸfŸ khãy muR¤ nj®ÎfŸ Ïa¡ff« _y« Ïilãiy¡ fšé thça¤jhš jahç¤jë¡f¥gL«.  x‹gjh« tF¥Ã‰fhd _‹wh« gUt éil¤jhŸfis mªjªj kht£l¤ÂYŸs fšé kht£l§fëš, kht£l¡ fšé mYty® _y« m¡fšé kht£l¤Â‰FŸ cŸs gŸëfS¡»ilna g»®ªjë¡f¥g£L V‰bfdnt T¿ago, ghltêKiwfëš F¿¥Ãl¥g£l kÂ¥Õ£L c¤ÂfŸ k‰W« kÂ¥bg© tH§F« Kiw / éilfë‹go kÂ¥ÃLjš nt©L«. 56

 bjhF¤j¿¤ nj®éš g§Fbgwhjt®fŸ mj‰F mL¤J el¤j¥gL« bjhF¤j¿¤ nj®éš fyªJ bfhŸsyh«.  òy‹ Ïa¡f¡ FiwghLŸs khzt®fS¡F, kh‰W¤ ÂwdhëfS¡fhd kh‰W Kiw kÂ¥Õ£L (IEP) ( Individualized Education Program )(special education) ( Individualized Education Program )  têKiwfë‹go cça Kiwfis¡ ifah©L bjhF¤j¿¤ nj®éid el¤Jjš nt©L«. 57

 ghl¡fU¤J, kÂ¥bg© g»®Î k‰W« f‰Ã¤jš neh¡f« ngh‹wt‰¿‰F më¡f¥gL« K¡»a¤Jt¤ij cŸsl¡»a bghJ édh¤jhŸ £l tiuÎ  m¿jš (20%)  òçjš (30%)  ga‹gL¤Jjš (30%)  Âw‹ (20%) 58

 ah®  v‹d,  v¥nghJ  v§nf  vJ  f©LÃo  v¥go  tiuaW 59 ghf¤ij¡ F¿ bgaiu¡TW vG¤j¿jš tçir¥gL¤J bghU¤J bjhl®ògL¤J ãidÎgL¤J nj®ªbjL

 V‹  všiyfis tiuaW  tif¥gL¤J  ju¥gL¤J, x¥ÃLf  é ¤Âahr¥gL¤J  Ïu©L¡Fkhd x‰Wik v‹d  bjhF¤bjGJ 60 bjhl®ògL¤J fh©Ã kW cUth¡f¤Â‹ ntiyfis étç és¡F bkhê bga®¤bjGJ v›thW vd¡ fh©Ã vL¤J¡fh£Ll‹ TW bghUŸ és¡f« TW és¡f« TW brŒJ fh£L

 ga‹gL¤J  f£lik  brašgL¤J  khÂçia¤ nj®ªbjL cUth¡F  mik¤J¡ TW  gçnrhjid brŒ 61 £läL nj®ªbjL ԮΠfh© és¡» ciu ne®fhzš F¿pLfis¥ ga‹gL¤J, milahs« fh©

 gF¥ghŒÎ brŒ  fhuz« TW  gçnrh¤j¿  MŒÎ brŒ (c‰W neh¡fY¡fhd fhuâfŸ)  ô»¤J m¿  tUé  nrh¤J¥ gh®  ã%à  cça msÎfSl‹ f£lik 62  nr®  Ïiz  kh‰¿aik  c¤njÁ  Kiw¥gl¤J  Ëdhš  tUtij¡ TW  njh‰Wé  x‹W nr®  és¡» ciu  étç  x‹whf Ïiz  bjhF¤j¿  f‰gid brŒ,  cUth¡F (compose)  totik,  cUth¡F ( create)  f£lik (construct)  f©LÃo  mséL  msªbjL  fhuâia tçir¥gL¤J  KoÎ bjçé,  kÂ¥ÕL brŒ  fhuz¤ij cWÂ¥gL¤J

tsu¿ kÂ¥ÕLbjhF¤j¿ kÂ¥ÕL  f‰wY¡fhff‰wY¡fhd  Kiw rh®ªj k‰W« Kiwrhuh kÂ¥ÕL Kiw rh®ªj kÂ¥ÕL k£L«  gUt« KGtJ«gUt ÏWÂæš  f‰wèš kÂ¥ÕLf‰wè‹ kÂ¥ÕL  tF¥giw brašghL rh®ªj msÅLjåahŸ btë¥ghL rh®ªj msÅL  Fiwa¿jš k‰W« FiwÔ®¤jš mo¥gilæš eilbgW« f‰wš milΡfhd rh‹wë¤jš  fhyntis be»œÎ¤j‹ik ä¡fJF¿¤j fhy tiuaiw¡FŸ eilbgW« 63

 x›bthU gUt¤Â‰F« 40 kÂ¥bg©fŸ tsu¿ kÂ¥Õ£o‰fhf tH§f¥gl nt©L«.  x›bthU ghl¤Â‰F« Ïu©L tsu¿ brašghLfŸ FA (a) tH§f¥gl nt©L«.  x›bthU khztU¡F« xU gUt¤Â‰F eh‹F brašghLfŸ bfhL¡f¥g£L mt‰WŸ äf¢ Áwªj Ïu©L brašghLfis nj®Î brŒJ x›bthU brašgh£L¡F« 10 kÂ¥bg©fŸ Åj« (2 x 10 = 20) 20 kÂ¥bg©fŸ tH§f¥gl nt©L«.  x›bthU ghl¤Â‰F« Ïu©L tsu¿ brašghLfŸ FA (b) nj®ÎfŸ nk‰bfhŸs¥gl nt©L«.  mt‰¿š Áwªj x‹¿id¤ nj®Î brŒJ gÂÎ brŒJ 10 kÂ¥bg©fŸ tH§f¥gl nt©L«. (1 x 10 = 10) 64

 x›bthU brŒKiw¤ (practical) nj®é‰F« 10 kÂ¥bg©fŸ tH§f¥gl nt©L«.  f‰ngh® brašghLfŸ vëa braš £l§fshfnth brŒKiw¤ nj®thfnth bjhF¡f¥gl nt©L«.  mt‰¿š Áwªj IªÂid nj®Î brŒJ ruhrçahf 10 kÂ¥bg© tU«go tH§f¥gl nt©L«.  f‰nghçš ahnuD« ‘D’ »nuL¡F« Fiwthf¥ bg‰¿U¥Ã‹ mªjªj¥ ghl MÁça®fŸ FiwÔ® f‰Ã¤jš k‰W« Ûs¡ f‰wš brašghLfŸ _y« f‰nghiu mL¤j gUt¤Â‰F f‰ngh® bršY« K‹ò ‘D’ »nuL k‰W« mj‰F nkš ju« nk«ghL mila¢ brŒjš nt©L«. 65

 x›bthU gUt¤ÂY« bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL 60 kÂ¥bg© g»®khd¤ij¥ (weightage) bg‰WŸsJ  mL¤j gUt« brštj‰F K‹ò f‰ngh® ah® ‘D’ ju¤ij bg‰¿U¡»whndh mtD¡F ghl MÁça® FiwÔ® f‰Ã¤J mt‹ ‘D’ ju¥òŸë k‰W« mj‰F nkY«bgW« tifæY« mtD¡F FiwÔ® f‰Ã¤jiy bfhL¡f nt©L«. (m£ltiz – 1 fh©f) 66

 x›bthU gUt¤ÂY« bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL 60 kÂ¥bg© g»®khd¤ij¥ (weightage) bg‰WŸsJ  mL¤j gUt« brštj‰F K‹ò f‰ngh® ah® ‘D’ ju¤ij bg‰¿U¡»whndh mtD¡F ghl MÁça® FiwÔ® f‰Ã¤J mt‹ ‘D’ ju¥òŸë k‰W« mj‰F nkY«bgW« tifæY« mtD¡F FiwÔ® f‰Ã¤jiy bfhL¡f nt©L«. (m£ltiz – 1 fh©f) 67

tsu¿ kÂ¥ÕL FA (a) bjhF¤j¿ kÂ¥ÕLtsu¿ + bjhF¤j¿ = TLjš = 100 ju« kÂ¥bg©fŸju«kÂ¥bg©fŸju«kÂ¥bg©fŸju«ju¥òŸëfŸ A A A A A A B B B B B B C C C C C C D D D E E E1 - 8 k‰W« mj‰F¡ Ñœ E2 12 k‰W« mj‰F¡ Ñœ E2 20 k‰W« mj‰F¡ Ñœ E2 - 68

 tsu¿ kÂ¥ÕL k‰W« bjhF¤j¿ kÂ¥Õ£o‹ kÂ¥bg©fis TLjš brŒJ Ëò mitfis mj‰F V‰w jukhf kh‰¿ x›bthU ghl¤Â‰F« x›bthU gUt¤ÂY« gUt ju« (Term Grade – T G ) fz¡»l¥gL»wJ  _‹W gUt¤Â‰fhd x›bthU ghl¤Â‰Fkhd tsu¿ kÂ¥ÕL k‰W« bjhF¤j¿ kÂ¥Õ£o‰fhd ÂuŸ bjhF¥ò gUt¤ ju« ËtU« Kiwfëš fz¡»l¥gL»wJ  tsu¿ kÂ¥ÕL ( FA1) tsu¿ kÂ¥ÕL (FA2) k‰W« tsu¿ kÂ¥ÕL (FA3) M»at‰¿‰fhd ruhrç kÂ¥bg©iz mj‰nf‰w jukhf kh‰¿ ÂuŸ bjhF¥ò tsu¿ kÂ¥ÕL (FA) fz¡»l¥gL»wJ.  bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL 1, bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL 2, bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL 3 M»at‰¿‹ ruhrç kÂ¥bg©fis¡ f©l¿ªJ mjid mj‰nf‰w ju§fshf kh‰¿ bjhF¥ò ÂuŸ bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL fz¡»l¥gL»wJ.  bjhF¥ò¤ÂuŸ gUt jukhdJ tsu¿ kÂ¥ÕL k‰W« bjhF¤j¿ kÂ¥Õ£o‹ kÂ¥bg©fis¡ fh£o Ëò mjid mj‰nf‰w ju§fshf kh‰¿ fz¡»l¥gL»wJ. 69

 bjhF¥ò¤ÂuŸ ju ruhrç òŸëahdJ bjhF¥ò bkhê¥ghl«, M§»y«, fâj«, m¿éaš k‰W« r_f m¿éaš ghl§fë‹ bjhF¥ò¤ ÂuŸ gUt¤ ju¤ij TLjš brŒJ, T£lš kÂ¥Ãid 5Mš tF¡f¡ »il¥gJ MF«.  ju¥òŸë k‰W« kÂ¥bg© éG¡fh£o‹ rkkhd Ïd§fhQjiy ËtUkhW fz¡»lyh«.  ghlthçahd kÂ¥bg© Ïd§fhQjè‹ éG¡fhL = 9.5 x ghl¤ bjhF¥ò¤ÂuŸ gUt ju«  x£Lbkh¤j kÂ¥bg© Ïd§fhQjè‹ éG¡fhL = 9.5 x bjhF¥ò¤ÂuŸ ju ruhrç òŸë 70

 f‰ngh® x›bthU ghl¤ÂY« nj®¢Á bgWtj‰fhf FiwªjJ ju« ‘ D ’ (bjhF¥ò ÂuŸ gUt ju«) bgw nt©L« (m£ltiz v©.1 fh©f)  f‰ngh® bjhF¤j¿ nj®éš xnu xU ghl¤Âš ju« ‘D’ ¡F« ÑnH bg‰whš mL¤j tF¥Ã‰F nj®¢Á bg‰wtuhf m¿é¡f¥glyh«. Ïj‰F f‰ngh® fšé Ïiz¢ brašghLfëš x£L bkh¤j ju« ‘A’ bg‰¿U¡f nt©L«.  f‰ngh® xUt® ghl Ïiz¢ brašghLfëš x£L bkh¤j ju« ‘A ’I él Fiwthf¥ bg‰W, x‹W mšyJ mj‰F nk‰g£l ghl§fëš bjhF¤j¿ nj®éš, ju« ‘D’ ¡F Ñœ bg‰whš mt® gUt¤ nj®éid mªjªj¥ gUt¤Âny cldoahf vGj thŒ¥ò tH§f¥glš nt©L«.  njit V‰g£lhš, f‰nghUila éil¤jhŸfŸ gŸë¤ nj®¢Á KoÎ btëæ£l 3 tUl« tiu gŸëænyna jFªj mÂfhçæ‹ MŒé‰fhf it¤ÂU¡f nt©L«. 71

 K¡»a c£TW ghl¥gFÂahd jäœ, M§»y«, fâj«, m¿éaš, r_f m¿éaš ghl¥gFÂfis¥ nghynt fšérh® ghl¥gFÂahd cl‰fšé kÂ¥Ãl¥gL»wJ.  tsu¿ kÂ¥ÕL k‰w K¡»a c£TW ghl¥gFÂfS¡F cŸsJ nghynt tsu¿ kÂ¥ÕL (a) k‰W« tsu¿ kÂ¥ÕL (b) M»at‰iw cŸsl¡»aJ.  fU¤Âš Ïšyhkš Âw‹ ts®¢Áia cŸsl¡»ajhf cl‰fšé ÏU¥gjhš, tsu¿ kÂ¥ÕL 60 kÂ¥bg©Q«, bjhF¤j¿ kÂ¥bg© 40 kÂ¥bg©izÍ«, mJ bg‰WŸsJ.  tsu¿ kÂ¥Õ£o‹ g§ÑL v‹gJ tsu¿ kÂ¥ÕL FA (a) 20 kÂ¥bg©izÍ«, tsu¿ kÂ¥ÕL FA (b) 10 kÂ¥bg©izÍ«, brŒKiw kÂ¥bg© 30I bg‰WŸsd. 72

 mªj kÂ¥bg©fŸ mj‰nf‰w jukhf (m£ltiz 1 fh©f, bjhF¤j¿ kÂ¥ÕL k‰W« tsu¿ kÂ¥ÕL x‹W¡bfh‹W kh‰¿ mik¤J) kh‰w¥gL»wJ.  mL¤j gUt¤Â‰F brštj‰F K‹ò f‰ngh® ju« ‘D’ I él Fiwthf bg‰whš mtD¡F ghl MÁçauhš ju« ‘D’ ‰F rkkhfnth (m) nkyhfnth bgW« tiu cl‰fšé el¤j¥gl nt©L« (fh©f m£ltiz 1).  Fiwªjg£r bjhF¥ò¤ÂuŸ gUt ju¤Âid (CTG) cl‰fšé ghl¤Âš xU khzt‹ bgw nt©L« v‹w mtÁaäšiy.  Mdhš mnj rka« f‰ngh® x›bthU ãiyæY« kÂ¥Ãl¥gl nt©L«.  cl‰fšéæš jukhdJ bjhF¥ò ÂuŸ gÂÎ ju ruhrç òŸë fz¡»LjY¡fhf vL¤J¡ bfhŸs¥gl kh£lhJ. 73

 fšé Ïiz¢ brašghLfŸ v‹D« Kiwrhuh f‰wš brašghLfŸ, rhu« nghš mikªJ g§nf‰wš k‰W« brŒJf‰wš thæyhf¡ f‰wš mDgt§fis khzt®fël« bfh©L nr®¡»‹wd.  fšé Ïiz¢ brašghLfŸ, khzt®fël« Mnuh¡»akhd kdvG¢Á¥ gÂÎfis V‰gL¤J»‹wd.  Ï¢brašghLfŸ, khzt®fis¤ ÂwikÍŸs t®fshfΫ, j‹d«Ã¡if cŸst®fshfΫ, KG MSik ts®¢Á bg‰wt®fshfΫ, r_f¤Â‰F¤ j« g§fë¥ig më¡ftšy Fok¡fshfΫ, mid¤Â‰F« nkyhf¤ jh« f‰w fšéia nkY« tY¥gL¤jΫ Jizò绋wd. 74

 ghl¡ fiy¤ £l brašghLfë‹ nghJ« mšyJ bkhê, fâj«, m¿éaš, r_f m¿éaš k‹w§fëY«, éHh¡fŸ, ãfœ¢ÁfŸ, T£l§fis cŸsl¡»a ãfœÎfëY« mid¤J¥ ghl MÁça®fshY« fšé Ïiz¢ brašghLfŸ el¤j¥gL»‹wd.  fšé Ïiz¢ brašgh£L têfh£L be¿Kiwfëš cŸs és¡f¡F¿pLfë‹ mo¥gilæš, bfhL¡f¥g£l tF¥ig cila mid¤J¥ ghl§fisÍ« ifahS« MÁça®fŸ xU khztid kÂ¥ÕL brŒJ mjid bghJ¤ ju¥ gÂnt£oš gÂÎ brŒa nt©L«. 75

 thœéaš Âw‹fŸ,  kd¥gh‹ikfŸ k‰W« kÂ¥òfŸ,  ey¡fšé,  nrit¢ brašghLfŸ k‰W«  fiy k‰W« gâ mDgt¡ fšé 76

 x›bthU gUt¤Â‹ ÏWÂæY« mid¤J¥ ghl MÁça®fS«, Áw¥ò MÁça®fS« mt®fSila ghl Ïiz¢ brašgh£L¥ gÂnt£oš F¿¥Ãl¥g£LŸs விவரங்களை Ïd§fh£ofë‹ mo¥gilæš juãiyfis¥ gÂÎ brŒjš nt©L«.  gârh®ªj brašghLfëš xU gâ¢brašgh£o‰fhd éÂfŸ k‰W« juãiy¡nf‰g vªj MÁça® mªj brašgh£o‰F bghW¥ngh mtnu khzt®fis kÂ¥ÕL brŒa nt©L«.  ÏU¥ÃD«, juãiy Ka‰Á, bjhl ர் f‰wš, élhKa‰Á, M®t« k‰W« Kiwik Ó®¤j‹ik M»a étuiz Ïd§fh£ofS¡F V‰g (Discriptive indicators ) tH§f¥gl nt©L«. 77

 Mdhš tF¥ò MÁçanu ghl k‰W« Áw¥ò MÁçaUl‹ fyªjhnyhÁ¤J ghl Ïiz¢ brašgh£oš juãiy tH§Ftj‰F jå bghW¥òä¡f eg® Mth®.  Mifahš ghl MÁçaU«, tF¥ò MÁçaU« m£ltiz-2š bfhL¡f¥g£lJ nghy x›bthU khztD¡F« ghl Ïiz¢ brašghLfS¡fhd juãiy tH§f x‹whf fyªJ MnyhÁ¡f nt©L«.  M©L Koéš, ghl Ïiz¢ brašghLfS¡fhd juãiy¥ òŸë ruhrçahdJ (Grade Point average) m£ltiz 1-Ïš bfhL¡f¥g£lJ nghy _‹W gUt¤Â‹ ju¥òŸëfë‹ ruhrçia mj‰F V‰w juãiyfshf (Grades) kh‰¿ fz¡»l¥glnt©L«. 78

ju«juòŸëju¤Â‰fhd és¡f« A5 Áw¥ò ãiy (xU khzt‹ IªJ és¡f¡ F¿pLfis¥ bg‰whš) B4 äf e‹W (xU khzt‹ 4 és¡f¡ F¿pLfis¥ bg‰whš) C3 e‹W (xU khzt‹ 3 és¡f¡ F¿pLfis¥ bg‰whš) D2 ÂU¥Âfu« (xU khzt‹ VjhtJ Ïu©L és¡f F¿pLfis¥ bg‰whš) E1 Ka‰Á njit (xU khzt‹ xnu xU és¡f¡ F¿p£il¥ bg‰whš) 79

ruhrç juòŸëjuãiy 4.5-5A B C D E 80

 ghl MÁça® kÂ¥Õ£L¥ gÂntL  tF¥ghÁça® kÂ¥Õ£L¥ gÂntL gF - 1 (m) fšérh® ghl¥gFÂfŸ  tF¥ghÁça® kÂ¥Õ£L¥ gÂntL gF - 1 (m) fšé Ïiz¢brašghLfŸ  khzt® ÂuŸ gÂntL 81

82