1. PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA
Samoevalvacija 2014/15
Nataša Fabjančič
Maša Mlinarič

2. CILJ: POSNETEK STANJA na področju PR
Kako učitelji doživljajo lastno vlogo?
NABOR UKREPOV za spodbujanje PR

3. METODOLOGIJA Neeksperimentalna metoda zbiranja podatkov
Vprašalnik ; oddanih 47 anket (77 %)
Zbiranje podatkov: december zaključilo s
Kvalitativna obdelava podatkov : vprašanja odprtega tipa z interpretacijo po kvalitativnih kategorijah

4. OPREDELITEV POJMA samoevalvacije
PROFESIONALNOST (po SSKJ) se nanaša na lastnost, kot poklicno se ukvarjati z nečem
UČITELJSKA PROFESIJA (BMP) najzahtevnejšo vrsto poklicev; kjer profesionalec izhaja iz teoretičnih znanj, vendar so v odločitvah avtonomni in relativno odvisni od zunanjih pritiskov in kontrole
PROFESIONALNI RAZVOJ (Valenčič Zuljan, 2001) opredeljujemo kot „proces signifikantnega in vseživljenjskega izkustvenega učenja, pri katerem posamezniki osmišljajo svoja pojmovanja in spreminjajo svojo prakso delovanja“.
PR združuje POJMOVANJA in RAVNANJA

5. PR : individualen +vpliv dejavnikov
ZUNANJI DEJAVNIKI
NOTRANJI DEJAVNIKI
Delovna doba
Izobrazbena struktura
Usposabljanja
Samoizobraževanje
Spoznanja preteklih samoevalavcij
Spremljanje strokovne literature
POJMOVANJA
PREPRIČANJA
IDENTITETA
KOMPETENCE
VEDENJE

6. Delovna doba
28 % - dvojnost delovanja, želja po vplivanju na razred nasproti ponovnemu samovrednotenju; notranja inventura, občutek monotonosti,dvom-menjava poklica
26 % - značilen umik učitelja na obrobje dogajanja. Korak nazaj, deluje bolj neobvezno za svoje delo
25 % - v razred bolj z umirjenostjo, drugačno sprejemanje dogajanja v razredu. Značilne 3 teme: izguba energije, upad navdušenja nad poučevanjem, sprejemanje sebe brez mask. Konzervatizem …nesprejemanje (adminstracija, novosti, nostalgija za starimi časi…)
Leta poučevanja TEME / FAZE
Vstop v poklic
Faza preživetja in odkrivanja
Poklicna stabilizacija / utrditev
Poklicna aktivnost Negotovost
Eksperimentiranje Revizija
Sproščenost Konzervatizem
Umik / izpreganje

7. Izobrazbena struktura in naziv
Pridobljena formalna izobrazba
Višja strokovna šola
Visoka univerzitetna
izobrazba
Magisterij
Št. učiteljev 17 37 7 % 28 61 11
Iz pridobljenih nazivov je razvidno, da ima največji delež (36 %) učiteljev naziv Svetovalec in kar 31 % učiteljev naziv Mentor. Najvišji maziv Svetnika je pridobilo 7 % učiteljev.

8. Usposabljanja
Izobraževanja
1.Računalniška
opismenjevanja
2.Študijske mreže
3.Specialno didaktična
izobr.
4.Predmetno strokovna
5.Varstvo pri delu
6.Spodbujanje
ustvarjalnosti
7.Posveti iz različnih področij
8.NPZ
Št. učiteljev 6 19 20 31 11 12 13
118 % 5 16 18 26 9 10
100
Opazno je tudi, da se učitelji udeležujejo izobraževanj izven institucije manj pogosto, kot izobraževanj na šoli. Faktor za udeležbo je zagotovo tudi termin (med tednom in vikend), kot tudi oddaljenost usposabljanja. Ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstvo, da smo bili prisiljeni glede na finančna sredstva omejiti izobraževanja.
Postavlja se tudi dilema ali so kvalitetna usposabljanja tudi finančno višje postavljena in kot taka vedno manj dostopna.

9. Spoznanja preteklih samoevalavcij (Strokovno izpopolnjevanje in razvoj učiteljev 2009-10)
samoizobraževanje učiteljev je spodbujeno že med kolegi (strok.debate), več strokovnega gradiva in ne le internet
učitelji so nezadovoljni na študijskih skupinah in se ne udeležujejo usposabljanja v času dopustov
potrebno spodbujati medsebojno hospitacijo ter širitev znanj pridobljenih na usposabljanjih izven institucije
učitelji naj sami predlagajo vsebine izobraževanj
spodbujati učitelje k e-izobraževanju ( tudi IKT)
učitelji izražajo potrebo po uporabnih znanj, več s področja didaktike in specialno pedagoških znanj
spodbujanje osebne rasti znotraj kolektiva
poudarek bolj na pouku in manj na projektih

10. Spremljanje strokovne literature
77 % prebira strokovno literaturo – ostali drugo
Glede na naslove:
42% aktualno problematiko (dinamike v razredu, razredne klime, vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov in reševanja disciplinskih problemov)
35% bolj teoretično usmerjena
25% vezano izključno na svoje predmetno področje
V velikem številu posegajo po strokovni literaturi
Zanimanje precej ozko usmerjeno:
na praktična znanja
napotke, kako reševati probleme pri pouku
na posebnosti posameznega predmetnega področja
Kolegom priporočajo literaturo glede na KORISTNOST/PRAKTIČNOST ter ŠIRJENJE OBZORJA/drugačen pogled
Potrebno narediti korak naprej in učitelje spodbujati, da se večkrat odločajo tudi za bolj teoretično strokovno literaturo.

11. Notranji dejavniki PR razvoja Kortagenov „čebulni model“

12. POJMOVANJA strokovnimi pojmi ≠ pojmovanje
Pojmovanja ravnanja na proces poučevanja
„Pomemben učitelj“
Vsak učitelj je v sebi najprej učenec. To vlogo ponotranji in se z učenjem spreminja oz. se oblikuje in hkrati s tem spreminja tudi svoje pedagoško ravnanje.
Iz odgovorov je razvidno, da:
pozitivni spomini, veliko manj opisov z negativnimi spomini,
manj opisov o metodah dela, o vsebini ni bilo govora,
pozitivni opisi osebnih značilnosti: strogost, strokovnost, pravičnost/poštenost, toplina, prijaznost, doslednost, smisel za humor, disciplina,..
»Zavestno učimo, kar znamo,
podzavestno, kar smo.« (Hamacheh)

13. POJMOVANJA &PREPRIČANJA
Subjektivna pojmovanja oz. implicitne teorije o tem, kaj je učenje in znanje, vplivajo na način, kako se posameznik loti učenja, pa tudi poučevanja. Učiteljev profesionalni razvoj združuje pojmovanja in ravnanja. Pri čemer pojmovanja (učenja, poučevanja, znanja, učiteljevih vlog) še kako pomembno vplivajo na učiteljevo razumevanje, videnje oz. interpretiranje konteksta delovanja, odločanja in ravnanja.
Na ravni profesionalnega razvoja učitelja se pojmovanja učenja (poučevanja) povezujejo v model pojmovanj in sooblikujejo STRATEGIJO POUČEVANJA (kakšen učiteljev pristop k učenju oz. poučevanju).
Prav zato nas je zanimalo kakšna pojmovanja učenja in poučevanja imajo naši učitelji.

14. Pojmovanje UČENJA 32 % učiteljev NIŽJA KVANTITATIVNA pojmovanja učenja
Kategorije
Nekatere opredelitve….
Št. %
Spreminjanje,
Shranjevanje,
reprodukcija
*da učenci dojamejo (razumejo) podajanje snovi
*usvojiti trajno znanje
*nove metode, nove informacije
*sprejemati informacije, naučiti se nekaj novega, raziskati znanje na različnih področjih
*s postopkom pridobivanja znanja postopno napredujejo
*učim se celo življenje, tudi preko poskusov in zmot
*razvoj možganskih celic, pomnenje, spoznavanje novega, uživanje v spoznavanju 15 32
Trening, razvijanje spretnosti
*pridobivanje znanja, uporaba tega v življenju, povezovanje že osvojenih pojmov
*so samostojni in odgovorni
*usvajanje raznolikih strategij in načinov, kako priti do znanja
*se naučim temeljnih veščin v življenju
*lastne strategije pridobivanja znanja, jih znati uporabiti
*aktivnost posameznika in lastna odgovornost
*pridobiti znanja, večati svojo razgledanost, znati prenesti iz teorije v prakso 23 49
Aktivna konstrukcija
Problema
*pridobiti nove poti do reševanja problemov in spoznati relativnost rešitev
*znati umestiti naučeno v življenje in spreminjati
*z novimi znanji izgrajevati, oblikovati in nadgrajevati lasten sistem
*izgradnja sistema nekih kategorij, osvajanje pojmov, s katerimi lahko prideš do novih spoznanj
*je sprememba v vedenju, razumevanju in zmožnostih, ki je trajno 7
Izkušnje,
spodbude
*znati uporabiti naučeno v življenjskih situacijah, z naučenim si pridobiti samozavest za kritično obravnavanje dogodkov in situacij
*večna osebna rast 2 4
32 % učiteljev NIŽJA KVANTITATIVNA pojmovanja učenja

15. MODEL POUKA GLEDE NA POJMOVANJE UČENJA
32 % pojmuje učenje kot pridobivanje, kopičenja in uporaba dejstev.
učitelj učenec
PRENAŠANJE ZNANJA vloga NATAKARJA kozarec PROBLEM: interes učenca ter uporabnost in trajnost znanja REŠITEV: povezovanje z predznanjem učenca+ vnašanje življenskosti
49 % pojmuje učenje kot trening, razvijanje spretnosti
učitelj učenec
PRIDOBIVANJE SPRETNOSTI vloga KIPARJA masa
SPOSOBNOSTI
PROBLEM: povezovanje spretnosti s cilji REŠITEV: večanje avtonomije učenca in spodbujanje višjih spretnosti

16. VRSTA ZNANJA GLEDE NA POJMOVANJA UČENJA
Vrste znanja
Deklarativno
Proceduralno
Strateško
Št. učiteljev 19 22 6 % 40 47 13
Iz tabele je razvidno, da anketirani v pojmovanjih učenja večinoma izpostavljajo proceduralno znanje (»vedeti kako..«). Gre za kompleksna znanja, ki zajemajo od temeljnih spretnosti do reševanja problemov.
Še vedno prevelik delež v anketiranih govori o deklarativnem znanju (»vedeti, da..«) – znanje o podatkih, pojmih, dejstva, teorije, interpretacije…
Omogočati in spodbujati pri učencih več strateškega znanja. Sem spada tudi metakognitivna znanja, torej znanje kako sploh pridobivati znanje (učenje učenja).

17. Pojmovanja POUČEVANJA
40 % pojmuje poučevanje znotraj kategorije PRENAŠANJE ZNANJA, transmisijski model poučevanja
40 % pojmuje poučevanje znotraj kategorije PRIDOBIVANJA SPRETNOSTI
Enako kot pri pojmovanju učenja gre pri pojmovanjih poučevanja za OBSEG KONTROLE:
*odgovornost
*aktivnost učenca
premik od transmisijskega k bolj interaktivnemu pouku, ki vključuje drugačne metode dela ob spreminjanju medosebnih odnosov v šoli

18. IDENTITETA UČITELJA
Poklicna identiteta učitelja se nanaša na najsplošnejšo opredelitev lastne vloge; je odgovor na vprašanje: »Kdo sem, kadar sem učitelj? Kakšno je moje poslanstvo na šoli?« in je poleg učiteljeve avtentične osebnosti najmanj dostopna vplivanju in spreminjanju ima pa močan vpliv na učiteljevo vedenje (obnašamo se v skladu z razumevanjem svoje poklicne vloge).
Učitelj v sedanjem času spreminja nekatere stare vloge in jim dodaja nove: od »posredovalca znanja« postaja vse bolj »svetovalec za učenje«. Vse bolj se uveljavlja izraz »razmišljujoči praktik« (Schon 1983), kjer je poučevanje pojmovano kot intelektualna aktivnost, v kateri učitelj na podlagi analize svojih izkušenj gradi nova spoznanja.

19. Profesionalna identiteta učitelja DANES
POKLICNA IDENTITETA UČITELJA DANES?
ZNANJE:
»prenašalci znanja« le v 14 primerih; doživljanje poklicne identitete, ki jih usmerja k višjim nivojem poučevanja učitelj kot:
»svetovalec za učenje« (11 odgovorov),
IZKUŠNJE: »razmišljujoči praktik« (14 odgovorov),
ODNOSI»spodbujevalec učenja« (21 odgovorov).
OSEBNI CILJI: v 17 primerih učitelji navajajo osebne cilje: „skrb za osebni in profesionalni razvoj“, potrebo po nadgrajevanju svojega strokovnega znanja...kar kaže na zavedanje po stalni strokovni in tudi osebnostni rasti rasti za opravljanje poklica učitelja. Hkrati pa kaže na krhkost in ranljivost učiteljeve poklicne identitete v današnjih zahtevnih razmerah.
Krepiti učiteljevo poklicno identiteto (npr. tudi usposabljanja za osebni napredek, ne samo ozko strokovno).
Trenutni poklicni cilji (doživljanje svoje vloge)
Št. odgovorov
Znanje
a) Posredovalec znanja
b) Svetovalec za učenje 14 11
Izkušnje (razmišljujoči praktik)
Odnosi (spodbujevalec učenja) 21
Osebni cilji (skrb za osebni in profesionalni razvoj) 17

20. Profesionalna identiteta učitelja V PRIHODNOSTI
Poklicni cilji v perspektivi
Št. odgovorov
Znanje
a) Posredovalec znanja
b) Svetovalec za učenje 2 9
Izkušnje (razmišljujoči praktik) 10
Odnosi (spodbujevalec učenja) 15
Osebni cilji (skrb za osebni in profesionalni razvoj) 26
POKLICNA IDENTITETA UČITELJA V PERSPEKTIVI?
Pomembno manj odgovorov v kategoriji ZNANJE!
ZNANJE: »prenašalci znanja« le v 2 primerih; »svetovalec za učenje« (9 odgovorov),
IZKUŠNJE: »razmišljujoči praktik« (10 odgovorov),
ODNOSI: »spodbujevalec učenja« (15 odgovorov)- odnos s sodelavci (*dobri odnosi s sodelavci) , učenci (*učencem mentor, ne učitelj, *med učenci, ki mi zaupajo in jih znam motivirati, odnos pa prijeten in sproščen, *pomemben je odnos, spoštovanje, vedenje...), odnos do dela (*da bom z veseljem hodila v službo, *še vedno zagnan, *da bom še naprej z veseljem učila in se učila, *da bom uspešna in spoštovana...) pomembnejši od samega posredovanja znanja.
OSEBNI CILJI: (26 odgovorov) odgovori učiteljev kažejo vse značilnosti zrelega kolektiva ( 9 učiteljev izraža svojo poklicno identiteto kot »skoraj upokojenega ali upokojenega učitelja«. Precej odgovorov kaže na fazo konzervativizma (4). Skoraj enako število učiteljev izraža skrb oz. strah pred izgubo službe, stalne zaposlitve (5).
Le 7 učiteljev v odgovorih izraža, da svojo bodočo poklicno identiteto vidi kot učitelja, polnega energije, suverenega, z jasnimi cilji, odprtega za nova znanja).
Kot kolektiv se moramo:
1. soočiti z doživljanjem svoje poklicne identitete (vloge),
2. najti načine, kako se kot učitelji okrepiti tudi na osebnem nivoju,
3. naučiti se sodelovati in se medsebojno podpirati.

21. KOMPETENCE
Kompetence so »splošne sposobnosti delovanja, ki temeljijo na znanju, izkušnjah, vrednotah in dispozicijah, ki jih je posameznik razvil ob vključevanju v izobraževalne prakse.«
Učiteljeva kompetentnost pa je »sposobnost učinkovitega delovanja v številnih situacijah, ki sicer temelji na pridobljenem znanju, vendar ni omejeno s tem znanjem« (Euriydice, Key competences, 2002).
Ob klasičnih (specifičnih) kompetencah, ki so vezane na delo z učenci, učenje in poučevanje so dodali še pet področij, ki jih ocenjujejo kot nove , pričakovane kompetence (»new competences now expected of teachers«, Eurydice, 2003), imenujemo jih tudi PREDMETNO NEODVISNE KOMPETENCE in sicer:
- poučevanje z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije (IKT),
- integracija otrok s posebnimi potrebami,
- delo s skupinami različnih otrok, tudi multikulturno mešanih skupin,
- management šole in različna administrativna opravila,
- konfliktni management.
Drugačne (spremenjene) potrebe učencev zahtevajo drugačne kompetence učitelja.
Pozitivna opažanja: več aktivnega vključevanja učencev v samo načrtovanje pouka, več časa za ustvarjanje dobrih pogojev za pouk.
Ozaveščanje in sprejemanje novih, predmetno-neodvisnih kompetenc kot nujnih za uspešen profesionalni razvoj današnjega učitelja (poučevanje z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije (IKT), integracija otrok s posebnimi potrebami, delo s skupinami različnih otrok, tudi multikulturno mešanih skupin, management šole in različna administrativna opravila, konfliktni management).

22. Učinkovito poučevanje Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem
KOMPETENCE
Učinkovito poučevanje
na začetku poklicne poti
danes, kot delujoči praktik
Organizacija, vodenje
na začetku poklicne poti
danes, kot delujoči praktik
Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem
na začetku poklicne poti
danes, kot delujoči praktik
Profesionalni razvoj
na začetku poklicne poti
danes, kot delujoči praktik
Drugo
na začetku poklicne poti
danes, kot delujoči praktik
Rezultati : večina odgovorov v kategoriji „specifične“ kompetence: poučevanje in lastni profesionalni razvoj in le v manjši meri razvijamo predmetno neodvisne kompetence.
Pozitivna opažanja: velika večina odgovorov nakazuje pozitiven premik v kompetencah na začetku svoje poklicne poti in v sedanjem trenutku, po krajši ali daljši delovni praksi na področju učinkovitega poučevanja, in profesionalnega razvoja.
Negativen premik pa učitelji opažajo na področju organizacije, vodenja (*bistveno več administracije (4),*več časa potrebujem za pripravo na pouk (2),*preveč projektov, *preveč stalnih novosti, sprememb (2)) in na podočju sodelovanja z delovnim okoljem, kjer je zaznati občutek zmanjšanja avtonomije učitelja, predvsem na račun spremenjene vloge in (pre)velikega poseganja staršev v samo strokovno delo šole (*učitelj je manj avtonomen pri postavljanju zahtev , *starši se preveč vtikajo, postavljajo pogoje, nekritično zagovarjajo učence) *starši prelagajo na šolo urejanje konfliktov zunaj šole,*starši takoj grozijo z inšpekcijo,
*bolj zahtevni starši (5),*preveč odgovornosti se prelaga na šolo,*učiteljevo delo je manj cenjeno (posebej šport),
*prevelika pozornost namenjena delu, ki ne poteka v razredu,* pozicija moči kapitala, pomembnosti, zaščita odvetnikov).

23. VEDENJE: ISKANJE REŠITEV V PROBLEMSKI SITUACIJI
Na profesionalni razvoj kot na doseganje učiteljeve osebnostne zrelosti (po Zuzovsky (v Marentič Požarnik 2000) . TRI stopnje učiteljevega profesionalnega razvoja: stopnjo konformnosti, stopnjo vestnosti in stopnjo avtonomnosti.
Rezultati :
Učitelji pri iskanju rešitev uporabljajo načine na nižjem nivoju (konformni):
največkrat se posvetujejo z drugimi udeleženci (58 odgovorov), med njimi pa daleč največkrat z sodelavci (35 odgovorov), kolegi iz drugih šol, prijatelji in partnerji (7 odgovorov). Na starše, učence ali skupino učencev se v fazi iskanja rešitve manjkrat obračajo (16 odgovorov).
Na drugem mestu se kot mesto iskanja odgovorov na problem pojavlja stroka (33 odgovorov), kamor smo šteli šolsko svetovalno službo, vodstvo, strokovno literaturo, teorije in internet.
Na zadnje mesto se z 20 odgovori uvršča učiteljeva samostojna odločitev (kjer učitelji samostojno ocenijo situacijo, analizirajo vzroke, definirajo problem, si postavijo cilje in pri delovanju izhajajo iz preteklih izkušenj).
Učitelje bolj motivirati, da v problemskih situacijah bolj avtonomno razmišljajo in aktivno iščejo rešitve problemov, ter s tem spreminjajo rutinirano poklicno prakso in svoj sistem znanja o VIZ. Problem naj rešujejo v sodelovanju z vsemi udeleženci (tudi učenci in starši).
Kje učitelj išče rešitve pri reševanju problemov v razredu
   Posvetovanje z drugimi, udeleženci  
* posvetovanje s kolegi, sodelavci, razrednikom
*posvetovanje s sodelavci iz drugih šol
* posvetovanje s partnerjem, prijatelji
*pogovor z učencem
* pogovor s skupino učencev
*pogovor s starši
Stroka 33
*svetovalna služba
*v literaturi, teoriji
*vodstvo šole
*internet
Samostojna odločitev 20
* iščem rešitve pri sebi
* analiziram situacijo (distanca), si zavrtim film v svoji glavi
*lastna presoja
*pomagajo mi dolgoletne izkušnje iz prakse
*razmišljam, če je problem pri meni
*razmislek o sebi, kaj želim doseči
*analiziram vzroke v otroku, njegovem domačem okolju
*rešitve iščem povsod, kjer jih lahko najdem (v šoli in izven)

24. VEDENJE: NAČIN REŠEVANJA PROBLEMA
Kako učitelj rešuje problemske situacije v razredu (način reševanja)
Učitelj s spremembo dejavnosti v razredu 29
*spremenim pristop, uporabim drugo metodo, poiščem drugo pot
* upoštevam svoje minule izkušnje, pridobljene s prakso
*reševanja težav se lotim temeljito, transparentno, postopno
*skušam drugače reagirati v podobni težavi kasneje
*odvisno od situacije – improviziram (intuicija)
*prekinemo delo in ga popestrimo z drugo aktivnostjo, pogovorom…
*skušam preprečiti težave z delom v skupinah, razporejanjem nalog
*individualnim pristopom, dopolnilnim poukom
* skušam poiskati model, ki bi odgovarjal meni in učencem
*upoštevam korake, ki smo se jih učili pri projektu »Nasilje«
*ne obupam, poskušam ponovno s spremenjenim pristopom
* naredim načrt reševanja problema (pogovor-poslušanje-reševanje)
*odvisno od situacije: najprej analiziram vzroke, potem iščem rešitve skupaj z učenci
*analiziram vzroke težav (tudi pri sebi)
*problem pogledam iz vseh plati,nato izberem že preizkušen način reševanja
*s pozitivne strani
*vedno razmislim, kaj bi za boljši odnos lahko storila sama
*večinoma odreagiram po premisleku, včasih čustveno
Z učencem ali
z razredom 36
* pogovor najprej z učencem, potem dalje
*prisluhnem učencu, se pogovorim, iščem vzroke, rešitve
*pogovor o situaciji,iskanje rešitve, kako bi lahko ravnali drugače (načrt)
*najprej dialog z učenci, analiza problema, skupaj iščemo rešitve (sprejemanje odgovornosti za svoje ravnanje
* lažje težave s pogovorom v razredu
*z individualnim pogovorom, če je problem pri posamezniku
*upoštevanje načela vzroka in posledice
* najprej pogovor s posameznikom (analiza situacije), nato v skupini
*učenci na liste zapišejo svoje videnje problema (hujši primeri)
*ponavadi zadevo prespim, potem se mirno lotim reševanja (pred sabo imam vedno učenca)
*na miren način, s pogovorom
*pogovor z vsemi vpletenimi
*pozanima se tudi o situaciji doma, v okolju
Z razrednikom 4
Če ne gre v dialogu z učencem, vključim razrednika
S sodelavci 5
*pogovorim se s sodelavcem
*upoštevam izkušnje sodelavcev
S starši 7
*vključim starše, če res ne gre drugače
*na drugem mestu skupaj s starši in učenci načrt sprememb
*pogovorim se s starši
ŠSS 6
*če je težji problem, skupaj s ŠSS
VODSTVO 1
*posvetovanje z vodstvom

25. VEDENJE: NAČIN REŠEVANJA PROBLEMA
Pri načinu reševanja problemskih situacij pa rezultati kažejo da:
učitelji v veliki večini primerov še vedno rešujejo nastale probleme v pogovoru z učencem ali razredom (36 odgovorov).
V manjši meri pa v reševanje problemske situacije vključujejo starše (7 odgovorov), sodelavce (5 odgovorov), razrednika (4 odgovori), svetovalno službo (6 odgovorov) in vodstvo (1 odgovor).
Bolj avtonomen način reševanja problemske situacije s spremembo učiteljeve dejavnosti v razredu so učitelji podali v 29 odgovorih (spremenim pristop, uporabim drugo metodo, iz situacije se naučim, kako reagirati naslednjič, prekinem delo, popestrim pouk....)
Učitelje spodbujati da še večkrat izhajajo iz svoje strokovne avtonomnosti in delujejo v skladu z novim profesionalizmom kot »razmišljujoči praktiki« in manjkrat kot »konformisti« ali »vestni« izvrševalci šolske politike.
Namesto, da bi se učitelj spopadel z bistvenimi problemi poučevanja in se ob tem tudi poklicno razvijal, lahko razvije različne načine prikrivanja in zmanjševanja problema ali pa umika iz problemske situacije (soočanje s problemom).

26. »Zavestno učimo, kar znamo,
podzavestno, kar smo.«
(Hamacheh)

27. Viri in literatura
Huberman, M. (1993): Teacher development and instructional mastery, V: The induction of new teachers (Hargreaves idr.), str , Teacher college press
Marentič Požarnik, B. (1990): Za pluralizem modelov spoznavanja, raziskovanja in delovanja v pedagoških znanostih. Sodobna pedagogika. Št. 1-2, str. 1 – 14
Marentič Požarnik,B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne prenove, Vzgoja in izobraževanje, št. 4/2000, str. 4-11
Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela profesionalnega razvoja, Sodobna pedagogika, št. 2, str