1. Odprti standardi in odprti formati (v državni upravi)
Poslovna Linux konferenca Matija Šuklje
Portorož,

2. Kaj so standardi
= enotna pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate
namen: obča uporaba in čimvečja urejenost
s konsenzom sprejemajo standardizacijska telesa (npr. SIST, DIN; CEN, CENELEC, ETSI; ISO, IEC; IETF, W3C, OASIS)
de iure (vs. de facto)
neobvezni, dokler niso vključeni v zakonodajo ali pogodbe

3. Življenjski primeri A4 SI merske enote, uteži ipd. PAL / SECAM
električna napeljava (kabli, vtičnice itd.)
navoj žarnice
bencinske ročke, bencin sam
kakovost (npr. storitve)

4. Kaj so (vsebinski) formati
= pravila kodiranja podatkov v določeno obliko
namen: zapis podatkov v uporabno obliko (npr. za shranjevanje, prikaz, obdelavo)
(vsebinski) format lahko določi vsak

5. Povezava med formati in standardi
format + standard =
predvidljivost
širši doseg
večkratna uporabnost

6. Kaj je odprt standard? Več možnih interpretacij. Najbolj pomembne:
EU pogled v European Interoperability Framework
pogled, ki ga predstavlja Bruce Perens (avtor Open Source Definition)
pogled kot ga je zapisal Georg Greve (FSFE) kot rezultat dialoga

7. »Odprt standard« — European Interoperability Framework
EU inerpretacija »odprtega standarda« (v EIF v1):
(stalna) imunost od posegov prodajalca [vendor lock-in]
sprejema neprofitna organizacija v odprtem procesu
javno in prosto dostopna specifikacija
potencialna intelektualna lastnina (npr. patenti) mora biti nepreklicno dostopna brezplačno
brez pridržkov ponovne implementacije

8. Spremembe v European Interoperability Framework v2
Popravki iz prakse:
odprti standardi po EIF v2 so tudi odprte tehnične rešitve (npr. W3C, IETF)
fokus: interoperabilnost
cilj: konkurenčna in inovativna industrija
enako dostopni zaprto- in odprto-kodnim ponudnikom
kandidate se jemlje v njihovi celoti: vse razširitve morajo biti vključene v standard
če ni smotrna uporaba (ali ne obstaja), omiljena pravila
hiearhija odprtosti v 2004/18/EC, člen 23/3

9. Nellie Kroes:
»When open alternatives are available, no citizen or company should be forced to use a particular company's technology to access government information […] no citizen or company should be forced or encouraged to choose a closed technology over an open one, through a government having made that choice first.«
Evropska Komisionarka Nellie Kroes na OpenForum Europe, Breakfast Seminar

10. Primeri v računalništvu
Unicode
ODF [Open Document Format]
PDF [Portable Document Format]
HTML [HyperText Markup Language]
XML [Extensible Markup Language]
UML [Unified Modeling Language]
RDF [Resource Description Framework]
TCP/IP

11. Kaj je odprt format?
= format, ki je hkrati določen kot odprt standard

12. Primeri uporabe
Vsak dan se srečamo z odprtimi standardi in formati in niti ne vemo, da jih uporabljamo.
Vedno več je primerov, ko bi odprti standardi in odprti formati bili smotrni.
Primeri:
odpreš internetno stran
pošlješ
procesiraš podatke pobrane na drugem sistemu
natisneš star dokument
ustvariš sliko, zvočni posnetek, film ipd.

13. Primer: e-mail IMF [Internet Message Format] Unicode
MIME [Multipurpose Internet Mail Extensions]
SMTP [Simple Mail Transfer Protocol]
IMAP [Internet Message Access Protocol] / POP [Post Office Protocol]

14. Uporaba v EU
2003 — European Interoperability Framework for pan-European eGovernment Services (EIF v1)
— več dokumentov (povzeti v EIF v2)
2009 — EIF v2
Posamezne države:
Francija — obvezna uporaba ODF v javni in državni upravi
München, Dunaj, Rim — uporabljajo FOSS rešitve
Nizozemska, Danska, ...

15. Uporaba v RS
2007 — Strategija razvoja informacijske družbe v RS (bazira na EIF)
(so bili tudi že prejšnji krajši poskusi kot OSSR projekt na CVI)
V praksi:
na slovenskih sodiščih se vpeljuje OpenOffice namesto MS Office (in s tem ODF); PDF že prej v uporabi
DURS uporablja XML (in XSLT) pri e-Davkih

16. Koristi državne uprave in družbe
prosta izbira (operacijskega sistema, programa, naprave, načina itd.)
interoperabilnost (med sistemi, programi, državami itd.)
boljša odpornost na čas (veliko težje se izgubi specifikacija, čez leta so stari backupi še uporabni, lažje vzdrževanje)
neovirana komunikacija
večja konkurenca
večja varnost
večja inovativnost
manjši stroški

17. Koristi za industrijo Še posebej za mala in srednja podjetja.
lažji vstop na trg
večja ekonomičnost poslovanja (ni notrebno podvajanje razvoja)
večje zaupanje strank
manjše poslovno tveganje

18. Pasti zaprtosti »vendor lock-in« izguba podatkov mrežni učinek
patenti in ostale pravice intelektualne lastnine
RAND [Reasonable and Non Discriminatory] Licensing

19. Hvala za pozornost Vprašanja?
Matija Šuklje

20. Povezave http://documentfreedom.org/Open_Standards
e=en