1. Izkoriščanje sončne energije – fotovoltaika Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017
Kristijan Brecl, Marko Topič
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za elektrotehniko
Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko

2. Energetske viri in potrebe
Struktura globalnih energetskih rezerv po podatkih BRG, 2012 (Bundesanstalt für Geowissenschaften und Rohstoffe)
Energija sonca je 8000x več kot primarne energije potrošimo. Torej jo je več kot dovolj, žal pa skoncentrirana ni.
Ugo Bardi, Nov 2014 (Rome Club): Ne glede na tip goriva, črpanje/rudarjenje zahteva energijo. Bolj ko grejo zaloge h koncu, več energije potrebujemo in energijski izplen se pospešeno zmanjšuje. Pri OVE pa je trend ravno obraten: z razvojem tehnologij se energijski izplen izboljšuje (vedno manj energije porabimo na izdelano enoto). Energy Pay Back Time (EPBT) se krajšuje, Energy Return on Energy Investment (EROEI) se povečuje. Izplen je še posebej slab za nove tehnologije shale oil ali biofuels. Urana je daleč največ v morjih, žal pa bi bilo prečrpavanje vode nesmiselno.
OVE tehnologijam se z vsako izboljšavo
Energy Payback Time (EPBT) zmanjšuje in ERoEI povečuje.
Energy Return on Energy Investment
(ERoEI) se KVE vztrajno zmanjšuje!
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

3. Scenarij energetske tranzicije
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

4. Evropska komisija – Climate action and Energy
EU set ambitious climate and energy targets for 2020, known as the " " targets:
A 20% reduction in EU greenhouse gas emissions from levels;
Raising the share of EU energy consumption produced from renewable resources to 20%;
A 20% improvement in the EU's energy efficiency.
EU adopted in Oct 2014 the climate and energy targets to make it more competitive, secure and sustainable. The key targets by 2030 are “ “:
reducing EU domestic greenhouse gas emissions by at least 40% below the 1990 level;
increasing the share of renewable energy to at least 27% of the EU's energy consumption;
increasing energy efficiency by at least 27%.
SLO – zaveza za dosego 25% OVE (namesto 20%)
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

5. Največji onesnaževalci zraka v SLO (2008-2012)
Delo,
Največji onesnaževalci zraka v SLO
( )
Ocena stroškov za zdravje in okolje :
Strošek /BDP
Evropska agencija za okolje: Teš v petih letih ( ) povzročil stroške za zdravje in okolje od 763 milijonov do 1,89 milijarde evrov.
Normalized costs EUR/GDP x 1e3 (tisočinke EUR/BDP)
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

6. Energetske tehnologije in ekologija
CO2-eq g/kWh
TEŠ3-5 TEŠ6
Vseživljenjske emisije toplogrednih plinov različnih elektrarn
Vir:
v južni Evropi
PV kot nizkoogljična tehnologija za
proizvodnjo električne energije
Vir: E. Alsema et al., 21. evropska fotovoltaična konferenca, Dresden, Nemčija, 4-8 September 2006
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

7. Fotovoltaika v svetu ~ 400 GW@2017 K. Brecl
Vir: JRC Science, PV Status Report, 2016 A. Jaeger-Waldau, Snapshot of Photovoltaics—March 2017
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

8. Cena fotonapetostnih modulov
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

9. Quo vadis fotovoltaika
Tehnologije sončnih celic in rekordni izkoristki lab celic
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

10. Cena električne energije in PV sistema
Vir: ETIP PV: Fact sheets, 2017
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

11. Cena električne energije
Vir: BSW-Solar , Statistični urad RS
Obdobje delovanja: 15 let
Diskontni faktor: 7 %
Rast cene el. energije: 3 %
Padec višine investicije: 8 – 10 %
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

12. Cena električne energije in PV sistema
Št. obratovalnih ur: Cena PV sistema: 1150 €/kW
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

13. Fotovoltaika v Slovenji
Statistični podatki:
3367 sončnih elektrarn
skupna moč SE: 258 MW
128 W/prebivalca
delež el. energije: 1,9 % (2015)
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

14. Potencial fotovoltaike v Sloveniji
instalirana moč
(MWp)
proizvodnja el. energije
(GWh/leto)
teoretičen
tehničen
23.800
20.500
Vir: „Priprava strokovnih podlag za določitev nacionalnih potencialov za pogajanja z evropsko komisijo o določitvi nacionalnih ciljev“, CRVE, UL-FE
Ekonomski potencial 2007: 184 MW, Danes instalirano 258 MW
Ekonomski potencial ?
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

15. Kumulativna moč sončnih elektrarn
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

16. Letna instalirana moč sončnih elektrarn in zakonodajni okvirji
uredba o OVE
Zagotovljene odkupne cene
Samooskrba
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

17. Blagovna menjava PVS Proizvajalci PVM v SLO: BISOL Group …
Proizvajalci BoS v SLO:
ETI Izlake
Letrika
World
večja uporaba
Europe
večja proizvodnja
USA
Japan
RoW
Slovenija
China
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

18. Trendi v fotovoltaiki po poteh sonaravne trajnostne energetike
napredne funkcije fotovoltaike in integracija v napredna omrežja
BIPV (building-integrated photovoltaics)
solarna goriva - proizvodnja vodika (iz vode) in metana (CO2)
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

19. Building-applied / Roof-top PV
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

20. Building-integrated PV
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

21. Building-integrated PV
CSEM
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

22. Energetska samozadostnost - samooskrba
Energetska samozadostnost je mogoča že danes. Postavlja se vprašanje ali je upravičena.
Smiselno je razmisliti o energetski zadostnosti skupnosti in ne posameznika.
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

23. Energetski koncept Slovenije
ključne razvojne usmeritve
Vzpodbuditi razvoj lastnih tehnoloških rešitev in proizvodov
Ustvariti stimulativne pogoje za raziskovalce, razvojnike, inovatorje – še posebej mlade (npr. inovacijske platforme)
Ustvariti stimulativne pogoje za podjetja in vzpodbuditi sodelovanje univerz/inštitutov z gospodarstvom (npr. pametna specializacija)
Izkoristiti domače projekte kot razvojne poligone slovenskih podjetij in slovenskih konzorcijev
K. Brecl
Energetska samozadostnost Slovenije, SAZU, 29. junij 2017

24. Hvala za pozornost !