1. Delovna skupina za digitalizacijo Sestanek 20. 5. 2013
Digitalna agenda
Delovna skupina za digitalizacijo
Sestanek

2. Informacija
Skupni panel vseh treh skupin bo predvidoma
5. junija 2013 ob 10 uri na Ministrstvu za kulturo, dvorana v pritličju

3. Dnevni red
1. Osnutek pripetega dokumenta z do sestanka prejetimi komentarji
2. Prejeta merila za izbor gradiv za digitalizacijo

4. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine

5. Odziv
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino
Osrednja knjižnica Celje
Mestna knjižnica Ljubljana
Univerzitetna knjižnica Maribor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Moderna galerija, Ljubljana
Slovenska kinoteka
Pokrajinski arhiv Koper
Gimnazija Nova Gorica

6. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Moderna galerija, Ljubljana (1)
Skeniranje / Fotografiranje z digitalno kamero
Povsod se omenja samo skeniranje, vendar digitalizacija poteka tudi s pomočjo digitalnih fotoaparatov.
Skenerji
Mogoče bi bilo dobro dati tudi priporočila, kakšne skenerje uporabiti za različno občutljiva gradiva.

7. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Moderna galerija, Ljubljana (1)
Knjige, Serijske publikacije
Digitaliziranje knjig in publikacij v celoti:
Digitaliziranje v celoti je v večini primerov edino smiselno. Vendar bi radi opozorili, da so v muzejski dejavnosti oddelki, kjer je bolj smiselna in tudi edina možna (saj hranimo samo članek in ne cel časopis) parcialna digitalizacija, npr. digitalizacija posamezne kritike o določenem umetniku ipd. S tem ustvarjamo digitalni arhiv o umetniku, kar je naša naloga.
Shranjujemo v PDF formatu
(Athena</Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination priporoča XML, kot alternativo navaja PDF in DjVu)

8. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Moderna galerija, Ljubljana (1)
Slike, grafike, risbe in druga dvodimenzionalna umetniška dela
Isto kot pri Različna dvodimenzionalna gradiva, le da mora biti na vsakem skenu/posnetku prisotna barvna lestvica.
Tridimenzionalna umetniška dela
+ fotografiranje z več strani
Instalacije
+ fotografiranje celote in posameznih delov

9. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Slovenska kinoteka (1)
Digitalizacija filma
Trenutni standardi za digitalni kino izhajajo večinoma iz Digital Cinema Initiatives (DCI) specifikacij, katerih namen je zagotoviti poenoten nivo tehničnih zmogljivosti, zanesljivosti in nadzora kakovosti na mednarodni ravni.
Skeniranje
priporočeno vsaj v 4K ločljivosti
po možnosti skeniranje negativa, interpozitiva ali internegativa
skeniranje tudi okolice sličic
zajemanje zvoka vzporedno ali ločeno od slike
Kot formata za hranjenje na dolgi rok sta primerna samo DCDM ali nešifriran DCP.
Digital Cinema Distribution Master (DCDM) - nabor master datotek, namenjen ustvarjanju oglednih kopij (DCP-jev). DCDM-ji obstajajo v različnih formatih znotraj opredeljenih standardov. So nešifrirani in nestisnjeni (ali brezizgubno stisnjeni), zato je lahko njihova velikost zelo velika (do več terabajtov).

10. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Slovenska kinoteka (2)
Format sličic je TIFF z 12 ali 16-bitno barvno globino ali brezizgubni JPEG2000 format.
Zvok je v nestisnjenem .wav formatu.
Digital Cinema Package (DCP) - DCP predstavlja dostopno kopijo in vsebuje sličice, zvočne sledi, podnapise itd. Ta nabor datotek je distribuiaran kinematografom in je kot tak namenjen predstavitvi dela občinstvu.
Sličice DCP-ja so stisnjene, tako da dveurni film v 4k ločljivosti zavzame 250 GB prostora. DCP standardi so zavoljo učinkovite distribucije strogo določeni.
MXF in XML datoteke
Sličice stisnjene po JPEG2000 standardu
2K (2048x1080) ali 4K (4096x2160) ločljivost
hitrosti predvajanja (sličic na sekundo - FPS): 24, 25, 30, 50, 60 in arhivske hitrosti 16, 200/11(~18), 20 in 240/11(~22)
12-bitna barvna globina po X'Y'Z'
do 16 kanalov zvoka (48 ali 96 kHz vzorčenje s 24 biti po vzorcu)

11. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
NUK (1)
Poimenovanje datotek / splošna priporočila
Ime naj bo čim krajše;
Lahko je pomensko ali brezpomensko, a bolje je, da je iz njega razviden opis, ki je neodvisen od lokacije (recimo tom_jones_0001 je bolje kot 0001);
Uporabljamo alfanumerične znake, črke latinske abecede in arabske številke brez diakritičnih in posebnih znakov ter ločil (razen _ in -);
Pri številčenju uporabljamo ničle pred eno, dvo ali trimestnimi števili (denimo 001, 065, 0145);
V imenu naj ne bo presledkov;
Datume izražamo v skladu s standardom ISO 8601.

12. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
NUK (2)
Rokopisi
Optična prepoznava besedila (OCR)
Običajno ni možna
Ponavadi pod rokopise spadajo tudi strojepisi (niso tiski).
Tudi za rokopise bi bilo smiselno zagotoviti transkripcije (pogosto so zelo nečitljivi, pa še iskalno bi bilo) oz. ocr, kadar je pisava enolična.

13. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK
Različna dvodimenzionalna gradiva (glasbeni tiski, zemljevidi, fotografije, gravure / odtisi, risbe, plakati, razglednice)
Vsa ta gradiva ne morejo v isto skupino.
Upoštevati specifike fotografij.
Pri fotografijah imamo pozitive in negative, diapozitive ... Resolucija 300 dpi je za diapozitive prenizka (priporočilo je 2400 dpi)
glej npr.:
ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination (2009)
stran 30

14. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK
Pri metapodatkih je treba upoštevati specifičnosti posameznih področij (knjižnice, arhivi, muzeji, nepremična dediščina) in področne opisne metapodatkovne standarde.
Najprej narediti smiselno strukturo skupin vseh gradiv (tiskana gradiva preveč podrobno v primeri z drugimi vrstami gradiv) in strukturo opisa priporočila (na način, da bo ponavljanja besedila čim manj), šele nato pisati vsebine priporočil.
glej npr.:
ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination (2009)

15. Merila za izbor gradiv za digitalizacijo

16. Osrednja knjižnica Celje
Varovanje in zaščita gradiva
Kompletiranje zaloge pomembnega historičnega gradiva
Povečanje dostopnosti gradiva

17. Mestna knjižnica Ljubljana
Resman, S.: Digitalna domoznanska zbirka, Knjižnica 49(2005)3, 39-52
določitev zbirke, primerne za digitalizacijo;
opredelitev ciljne skupine uporabnikov;
določitev vidika digitalne zbirke, ki je za ciljno skupino uporabnikov najpomembnejši (natančnost reprodukcije, dobra dokumentacija, dostopnost);
premislek o prednostih in slabostih zbirke glede na njeno vsebino, celovitost in povezljivost z drugimi digitalnimi zbirkami;
izbor najprimernejše oblike digitalnega prenosa (polno besedilo, slike);
ovrednotenje interesa za vključevanje zbirke na internet (Ostrow, 1997). 

Pri digitalni domoznanski zbirki poudarjeno zasledujemo dva smotra:
zaščito – ko gre za omogočanje dostopa do redkega in občutljivega gradiva;
dostopnost – ko tako gradivo ni več dostopno samo izbrani strokovni javnosti.
»Izbor in digitalizacija gradiva, pomembnega za ohranjanje kulturne dediščine in gradiva, pomembnega za dostop do informacij o lokalni skupnosti« in
»Aktivno delovanje na domoznanskem portalu Kamra« Strateškega načrta MKL za obdobje 2010‒2012 (2009),
v prenovljeni brošuri Spoznati bližino (2010).

18. Univerzitetna knjižnica Maribor
Starejše gradivo in domoznanski vidik (mariborensija)
Ohranjenost gradiva
Povečanje dostopnosti (raritetno gradivo)

19. Muzej novejše zgodovine Slovenije
Obsežne fotografske zbirke (2,3 mio. izvirnih fotografij)
Različni nosilci (največ črno-belih negativov)
Na izbor vpliva:
Stanje gradiva,
Letni program dela / program razstav,
Uporabniki / zahteve darovalcev (razstava, digitalizacija)
Razpoložljivi viri (kadrovski, finančni, infrastrukturni)
Prioriteta: najstarejše gradivo

20. Moderna galerija, Ljubljana
Dejavniki:
Potrebe zunanjih uporabnikov
Potrebe razstavnega programa
Sodelovanje v mednarodnih projektih
Sistematična digitalizacija zbirk MG (arhivov in dokumentarnega gradiva – rokopisi, zapuščine umetnikov …)
Na izbor vpliva:
Razpoložljivi viri (kadrovski, finančni, infrastrukturni)

21. Pokrajinski arhiv Koper
V arhivih je običajno, da gradivo za digitalizacijo izbiramo glede na:
pogosto uporabo in poškodovanost slednjega,
na starost in potrebo po dodatni zaščiti,
občutljivost podlag in
prezentativnost.

22. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino
Cilji:
zagotavljanje materialnega varstva gradiv (izvirniki se ne uporabljajo več)
povečanje dostopnosti do gradiv
popularizacija gradiv
enostavnejša manipulacija za dopolnjevanje metapodatkov
Merila:
občutljivost gradiva (npr. negativi na steklenih ploščah)
starost gradiva
unikatnost (redkost) gradiva
vrednost (pomen) gradiva
frekvenca uporabe gradiva, povpraševanje s strani uporabnikov
obstoj metapodatkov
velikost zbirke
zagotovitev celovitosti digitalne zbirke – digitalizirajo se vsi dokumenti v zbirki in ne samo izbrani (velja predvsem pri manjših zbirkah)
finančni viri

23. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino
Priporočila glede selekcije gradiv
Selection Procedures for Digitisation / JISC Digital Media
MINERVA / Technical Guidelines for Digital Cultural Content Creation Programmes (Version 2.0: September 2008)
Druga priporočila glede digitalizacije
ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination (2009)
ATHENA / Guidelines for Geographic Location Description (2011)

24. Gimnazija Nova Gorica
Dostopnost gradiv, ki jih pripravlja šola za učence, dijake in širšo javnost:
seminarske, projektne, maturitetne in raziskovalne naloge (v osnovnih in srednjih šolah);
drobni tisk (šolska glasila (od prvega letnika izdaje dalje), literarna glasila, vabila, publikacije, gledališki in koncertni listi šolskih prireditev);
plakati in drugi likovni izdelki učencev in dijakov;
dodatna gradiva za pouk (skripta, dodatna učna gradiva, delovni listi ipd. ki jih pripravijo učitelji)
V programih umetniških gimnazij:
Digitalizacija slikovnega gradiva, katerega avtorji so dijaki (risbe, slike, inštalacije – predvsem v umetniških gimnazijah likovne smeri);
Digitalizacija uprizoritev v programih dramsko –umetniške in plesne smeri;
Digitalizacija glasbenih uprizoritev v gimnazijah glasbene smeri.