1. Formativno spremljanje in vrednotenje znanja in učenja Seminar za profesorice in profesorje zgodovine,
Mag. Vilma Brodnik
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

2. Vidno učenje – kaj res deluje?
Profesor pedagogike dr. John Hattie iz univerze v Melbournu je zbral in interpretiral rezultate prek 800 metaanaliz, ki so zajele prek 200 milijonov učencev, zato so izsledki posplošljivi.
Raziskal je vplive različnih dejavnikov na učne dosežke.
Objava rezultatov v knjigi Visible learning (2009), novi izsledki pa v knjigi Visible learning for teachers (2012); informacije so dostopne tudi na spletni strani

3. Dejavniki visokega vplivanja na učne dosežke
1. samoocenjevanje
2. Piaget program (konstruktivistično pojmovanje učenja – do spoznanj se pride le z lastno aktivnostjo, pomen predznanja, izkušenj, predstav, pojmovanj)
3. pomoč učencem z učnimi težavami
4. učiteljeva kredibilnost (zaupanje, strokovnost, dinamičnost, neposrednost)
5. formativno spremljanje in vrednotenje znanja
6. pouk v manjših skupinah s takojšnjo refleksijo o pouku
7. diskusija z učenci (vključitev vseh učencev)
8. celovita podpora učencem z orodji in strategijami za uspešno učenje
9. učiteljeva jasnost (jasni nameni/cilji pouka in kriteriji uspešnosti)
10. povratna informacija
(Vidno učenje na povezavi:
dostop: ).

4. Dejavniki visokega vplivanja/sklep
Visok pomen vplivanja na učne dosežke je ugotovljen za formativno spremljanje in vrednotenje znanja in za posamezne elemente formativnega spremljanja in vrednotenja znanja (samoocenjevanje, celovita podpora učencem z orodji in strategijami za uspešno učenje, učiteljeva jasnost (jasni nameni in cilji pouka, kriteriji uspešnosti), povratna informacija).

5. Pomen teorij učenja pri formativnem spremljanju
Kognitivizem: poudarja pomen človekovih notranjih mentalnih, predvsem spoznavnih procesov pri učenju (vpliv predznanja, ciljev, pričakovanj, pripisovanj) za doseganje globljega razumevanja.
Konstruktivizem: znanja v gotovi obliki ne moreš ne dati in ne sprejeti, ampak ga mora vsak z lastno miselno aktivnostjo sam ponovno izgraditi. Vpliv obstoječih, včasih napačnih, nepopolnih predstav – vpliv izkušenj.

6. Teorije učenja/nadaljevanje
Behaviorizem: poudarja pomen vplivov okolja ter zanemarja kognitivne procese in osebno doživljanje. Učenje pojmuje kot vzpostavljanje zvez med dražljaji in reakcijami. Poudarja ciljno naravnan pouk in uravnavanje vedênja.
Humanizem: učenje ni le spoznaven, razumski, intelektualni proces, ampak na učenje vpliva celotna osebnost posameznika. Poudarja pomen: čustev, osebnih ciljev, radovednosti, želje po spoznavanju, uveljavljanje zmožnosti, samouresničevanje, ustvarjanje in osebni smisel so enako pomembni kot intelektualni procesi.

7. Teorije učenja/sklep
Najbolj celovito učenca, učenje in znanje opredeljuje humanistična teorija učenja (pomen intelektualnih procesov, osebnih ciljev in smisla, radovednosti, želje po spoznavanju in samouresničevanju, uveljavljanju zmožnosti posameznika).

8. Definicija formativnega spremljanja (FS) znanja
FS je ena najpomembnejših aktivnosti za vzpostavljanje vezi med učencem in učiteljem z namenom premagovanja vrzeli med procesoma učenja in poučevanja. Učitelje navaja na strategije za izboljšanje poučevanja in na upoštevanje različnih vidikov učenja. Glavno vlogo pri tem ima dajanje povratnih informacij in navajanje učencev na samovrednotenje učenja in znanja. Pomembno vlogo ima tudi vrstniško vrednotenje. Učence se navaja na večjo odgovornost za lastno učenje in znanje. FS se lahko uvede tudi na klasične teste znanja, če ima povratna informacija namen izboljšati znanje in učni uspeh. (Povzeto po: Paul Black, britanskem strokovnjaku za FS.)

9. Namen FS spremljanje dosežkov učenja glede na cilje pouka,
uporaba rezultatov FS za načrtovanje nadaljnjega pouka,
sporočanje povratnih informacij učencem, z namenom boljšega doseganja ciljev,
razvijanje strategij učenja,
navajanje učencev na prevzemanje odgovornosti za lastno učenje.
(Povzeto po: Collin Marsh, avstralski strokovnjak za izobraževanje.)

10. Pet učiteljevih strategij za FS
1. z učenci razjasni namene učenja, učenci so soudeleženi pri načrtovanju učenja, jasni kriteriji uspešnosti,
2. načrtovanje aktivnosti za učence, ki omogočajo dokaze o učenju,
3. zagotavljanje povratnih informacij, ki omogočajo napredovanje učencev,
4. načrtovanje aktivnosti, da učenci postanejo drug drugemu vir poučevanja,
5. navajanje učencev na strategije samoobvladovanja učenja.
(Povzeto po: Dylan Wiliam, britanski strokovnjak za FS.)

11. Orodja formativnega spremljanja in vrednotenja
Pet rubrik FS: predznanje, cilji, strategije, dokazi, evalvacija (lahko na papirju ali v zavihku Moje učenje v eListovniku).
eListovnik.
Portoflio, razvojni zvezek.
Bralna učna strategija VŽN (kaj že vem, kaj se želim naučiti, kaj sem se naučil/-a).
Kriteriji uspešnosti (opisni kriteriji, ki so ključni za povratno informacijo).
Refleksije o učenju in znanju (različni obrazci za refleksije, refleksivno pismo).
Anekdotski zapis.

12. Pet elementov FS (Moje učenje)
Učencem omogočajo načrtovanje lastnega učenja (klasična ali spletna oblika (eListovnik)) – predznanje, cilji, strategije, dokazi, samoevalvacija.
Rezultat mednarodnega projekta Eufolio, preizkušeno v šolski praksi – primeri dobre prakse so objavljeni v publikaciji ePortfolio of a Student v Digitalni knjižnici ZRSŠ na povezavi:

13. Predznanje
Kaj že vem?
Kaj že zmorem?
Kakšne so moje izkušnje?
Kaj sem o temi že slišal/-a, videl/-a, prebral/-a?
Didaktični pristopi:
Viharjenje možganov.
Zbiranje idej (npr. z miselnim vzorcem, tabelo VŽN).

14. Cilji Kaj želim doseči, izvedeti? Kaj se želim naučiti? Kaj me zanima?
Zakaj je tema/veščina/vrednota zame pomembna? Kako jo bom lahko uporabil/-a (v življenju, pri drugih predmetih, v poklicu)?
Kaj bom ob koncu učenja znal/-a o temi, katere veščine, zmožnosti bom obvladal/-a, katere vrednote spoznal/-a in se po njih ravnal/-a?
Napove, izpostavi se jih lahko s ključnimi vprašanji.

15. Strategija
Kako bom dosegel/-a zastavljene cilje?
Katere informacije, dokaze, veščine, zmožnosti rabim?
Ali poznam učinkovite strategije učenja (bralne učne strategije) – če jih ne poznam, kdo mi lahko pomaga (učitelj predmeta, šolska svetovalna delavka)?

16. Dokazi Kako bom dokazal/-a, da sem cilj dosegel/-a?
Npr. izpolnil/-a bom naloge na delovnem listu, napisal/-a bom domačo nalogo, izdelal/-a bom izdelek, napisal/-a bom referat, esej, seminarsko nalogo ipd.
Svoje znanje oz. izdelek bom primerjal/-a s kriteriji uspešnosti (opisnimi kriteriji).
Vrstniško vrednotenje.
Učiteljevo vrednotenje.
Pomen povratne informacije.

17. Samoevalvacija
Kaj sem se naučil/-a?
Kako učinkovit/-a sem bil/-a?
Npr. učenec lahko znanje, izdelek sam preveri s pomočjo opisnih kriterijev, lahko se s sošolcem vrstniško vrednotita.
Npr. učenje lahko reflektira s pomočjo vprašanj – kaj sem se naučil/-a; ali je bila izbrana BUS učinkovita, ali moram izbrati drugo, ki bo ustrezala mojemu učnemu stilu?

18. Primeri iz šolske prakse
Formativno spremljanje znanja pri zgodovini (projekt Eufolio).
Sonja Bregar Mazzini in Tatjana Kreč (OŠ Miška Kranjca Ljubljana).
Damjana Krivec Čarman (ZAMS)

19. Literatura
1. John Hattie o dejavnikih vpliva na učenje (dostop: ). 2. Marentič Požarnik, B. (2010). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 3. Black, P. (2010). Vrednost povratne informacije v formativnem spremljanju in težave pri njenem uvajanju v dialog. V: Didaktika ocenjevanja znanja. Zbornik 3. mednarodnega posveta marca 2009 v Celju. Ljubljana: ZRSŠ, str. 94­­ Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V: O naravi učenja. Ljubljana: ZRSŠ, str Marsh, C. (2008). Pomen poznavanja ocenjevanja za poučevanje. V: Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: ZRSŠ, str Brodnik, V. (2015). Sprotno (formativno) spremljanje znanja. V: Izzivi razvijanje in vrednotenja znanja. Zgodovina. Ljubljana: ZRSŠ, str ePortfolio of a Student. (2015). Ljubljana: ZRSŠ na povezavi: (dostop: ).