1. Avgustovsko izobraževanje prof. informatike
Lepo pozdravljeni!

2. Vozni red 9.00 – 10.30 Informacijski problem
Ura
Tema
Predavatelj
9.00 – 10.30
Informacijski problem
Reševanje informacijskega problema
Radovan Krajnc, ZRSŠ
mag. Suzana Raković, Comtrade
Odmor
Kako lahko matura iz Informatike izboljša pouk v prvih letnikih
dr. Andrej Brodnik, FRI
Učinkovita učna okolja,
Primer dobre prakse: učna ura na temo fotografija
Jan Vesel in Nataša Kristan, FRI
Teden računalništva, nov okvir digitalne kompetence

3. Reševanje informacijskega problema
Radovan Krajnc

4. Priprava na novo šolsko leto
Letno načrtovanje

5. Kako racionalno pristopiti k načrtovanju?
O načrtovanju…
Kako racionalno pristopiti k načrtovanju?
Kako načrtovati letno pripravo?
Kako razvijati kompetence?
Kateri so potrebni segmenti in elementi sprotne in letne priprave na VI delo?
Ali je načrtovanje res potrebno?
Zakaj potrebujemo letno pripravo, če imamo UN, učbenike?
Zelo pogosto si strokovni delavci ob besedi načrtovanje pouka ustvarijo asociacijo administrativno delo. Ta asociacija je pogosto tudi utemeljena, saj nekateri strokovni delavci oblikujejo letne in sprotne priprave na vzgojno-izobraževalno delo, zaradi zahteve ravnatelja ali zaradi morebitnega pregleda šolske inšpekcije. Če strokovni delavec načrtuje svoje delo v razredu izključno zaradi teh razlogov, potem načrtovanje popolnoma zgreši svoj namen in v tem primeru je načrtovanje res le administrativno delo, ki ničemer ne služi in je popolnoma brez vrednosti. Še posebej če letna priprava potem celo leto leži v predalu in jo učitelj pri dnevni pripravi ali v pedagoškem procesu nikoli ne uporablja. Prav tako velja za sprotno pripravo na pouk. Če je učitelj ne uporablja in mu ne predstavlja vodila pri izvajanju pedagoškega procesa, je takšna dnevna priprava čisto brez vrednosti.

6. Izhodišča za načrtovanje in izvajanja pouka
UČNI NAČRT
PREDMETNIK
LETNI DELOVNI NAČRT ŠOLE
PREDZNANJE DIJAKOV
ZAKONSKI PREDPISI
Učitelj bi se naj pri načrtovanju na letni ravni in prav tako pri sprotni pripravi na pouk vprašal: Kaj želim, da bi učenci na koncu nekega sklopa ali ure znali. Kako naj bi to znanje izkazali. Katere spretnosti naj bi razvili. In za uro, ki traja 45 minut težje rečem kaj naj bi učenec znal. Bolj gotovo, da bo cilj realno dosegljiv je, če načrtujemo, da bo neka znanja in spretnosti učenec osvojil v recimo petih urah. Če učimo rabe računalnika prvošolčke je realen cilj za 5-10 ur ta, da bodo učenci znali vklopiti in izklopiti računalnik, da bodo znali uporabljati miško, da bo večina učencev znala uporabljati program Slikar za risanje enostavnih risb in da bodo znali zagnati še brskalnik in poiskati igrico na spletu. In potem ima učitelj pravico in dolžnost preverit ali učenci to res znajo. In to je zagotovo veliko lažje ugotoviti po desetih urah kot po eni uri. In mnogo lažje preverimo na koncu šolskega leta kaj učenci znajo kot pa v eni uri.
Izhodišče takšnega načrtovanja je potem, ko poznamo koncepte sodobnega načrtovanja učenja, poučevanja in znanja, da učitelj reče: cilje mi država predpiše, jaz pa določim kaj naj bi učenci znali po desetih urah in kaj ob koncu šolskega leta ali ob koncu devetega razreda osnovne šole. Če pa načrtujemo ČRUS (časovno razporeditev učne snovi) potem teh ciljev ni mogoče načrtovati, preverjati in tudi dosegati.

7. Kaj naj ne bo podlaga za načrtovanje?
priprave kolegov!!!
- povzemanje “učitelju” pomembnih vsebin, dodajanje, kopičenje, preobremenjenost otrok
učbenik
- namenjen je učencu in z načrtovanjem le na podlagi učbenika lahko zgrešimo cilje UN
Če povzamemo. Izhodišče za načrtovanje pedagoškega procesa je učni načrti in nikakor ne učbenik ali kakšno drugo gradivo. V učnem načrtu so zapisani cilji, ki jih država predpisuje. In dokler delamo v javni službi, v javni šoli, moramo te učne načrte, cilje, dosledno upoštevati. Tudi če te cilje razumemo, je za udejanjanje teh ciljev potrebno poznavanje sodobnih konceptov šole. Če učenje in poučevanje razumemo transmisijsko, če torej znanje razumemo kot priklic informacij, potem se to pozna tudi na poučevanju. Učitelj v tem primeru predava in od učencev zahteva, da isto tudi čim bolj identično tudi ponovijo. Dejstvo pa je, da si učenci od tega kar slišijo, zapomnijo 20%. Naslednjih 20% znanja pridobijo učenci če sami samostojno preberejo besedilo. Če pa učenci tudi sami odkrivanjo nova znanja ali neko stvar naredijo sami si zapomnijo 60%. Zato so ti koncepti pomembni in učitelj jih pozna ali pa ne. Če ima učitelj sodobne koncepte znanja v malem prstu, če razume proces učenja kot proces nadrajevanja, izgrajevanja, kjer izhaja iz specifik učenja, učenčevega predznanja in kjer vključuje tudi vse metakognitivne procese, kjer torej učitelj in učenec skupaj razmišljata kako nekdo dela, se uči, kje ima težave, zakaj se mu ustavi, kako probleme rešuje, potem lahko takšen učitelj tudi kvalitetno načrtuje.

8. ELEMENTI LETNE PRIPRAVE:
formalni zapis (šola, šolsko leto, predmet, učitelj…)
splošni cilji sklopa, teme, področja
časovni okvir (sestava pouka)
medpredmetne povezave (pri predmetnih v letnih pripravah)
prevladujoče dejavnosti dijakov
temeljni standardi znanja in načini ocenjevanja, kriteriji?
opombe (obvezno!!!)

9. TEMATSKI SKLOPI Naslov tematskega sklopa Predvideno število ur
Osnove informatike 6
Digitalna tehnologija 14
Predstavitev informacij 20
Obdelava podatkov 10
Samostojno reševanje informacijskega problema (seminarska naloga)
SKUPAJ 70

10. Opredelitev predmeta SPLOŠNA ZNANJA – temeljne digitalne kompetence
POSEBNA ZNANJA – digitalne kompetence za reševanje informacijskih problemov
Aktivna vloga dijakov, skupinsko delo, problemsko in sodelovalno učenje …

11. DIGITALNA KOMPETENCA:
je splet znanj, veščin in stališč, ki se izražajo kot vse tisto, kar posameznik potrebuje, da uspešno in učinkovito v skladu s standardi delovne uspešnosti in pričakovanji opravi določeno nalogo ali opravi delo s TID.
Štiri ravni digitalne kompetence:
Razvijanje
Osmišljanje
Širjenje
Intenzivna uporaba

12. Okvir za razumevanje in razvijanje digitalne kompetence (Evropska komisija)
Kompetenčna področja:
Informacije
Komuniciranje
Ustvarjanje vsebin
Varnost
Reševanje problemov
Vir:DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe.

13. Samoevalvacijski vprašalnik
Trije nivoji
Informacije
Komunikacija
5 področij digitalne kompetence
Ustvarjanje vsebin
Varnost
Reševanje problemov

14. 2. Komuniciranje 2.1 Sodelovanje s pomočjo tehnologije
2.2 Izmenjava informacij in vsebin
2.3 Digitalno državljanstvo
2.4 Sodelovanje s pomočjo digitalnih kanalov
2.5 Netetika
2.6 Upravljanje digitalne identitete

15. Opis kompetence in nivoji zmožnosti

16. 2.6 Upravljanje digitalne identitete

17. Vsak dijak, ki uspešno opravi predmet:
pozna in ustrezno uporablja temeljno slovensko informatično izrazje
opredeli in opiše temeljne informacijske pojme …
reši izbrani informacijski problem tako, da:
sistematično poišče podatke v nekaj virih
zbrane podatke ovrednoti …
predstavi rešitev ter zagovarja v predstavitvi uporabljene podatke

18. Posamezni sposobnejši dijak še:
Večina dijakov še:
Razloži uporabljene postopke predstavitve informacije
Posamezni sposobnejši dijak še:
v problemski situaciji zazna potrebo po informaciji
zbere podatke, jih statistično obdela
rešitve informacijskega problema kritično ovrednoti glede na možnosti dig. tehnologije …

19. Definicija informacijskega problema
Vir:

20. Reševanje problema
1. Razumeti in raziskati problem 2. Najti strategijo reševanja problema
3. Uporabiti strategijo za reševanje problema 4. Vrednotenje rešitve
Vir:

21. Big6 - metoda 1. Določanje problema (Kaj moram narediti?)
2. Strategija iskanja podatkov (Kaj lahko uporabim, da najdem kar potrebujem?)
3. Lokacija in dostop (Kje lahko najdem potrebne podatke?)
4. Uporaba podatkov (Kritična raba - relevantnost)
5. Sinteza (Kako združiti podatke?)
6. Evalvacija (Kako bom vedel, da sem nalogo dobro opravil?)
Vir:

22. Ali je varno jesti hrano, ki ji je potekel rok?
1. Določanje problema (Kaj moram narediti?)
1.1 Določimo okvir problema, področje, možne omejitve, … (informacijski problem)
1.2 Razmislimo o podatkih, ki jih potrebujemo za dokončanje naloge (da rešimo informacijski problem)
2. Strategija iskanja podatkov (Kaj lahko uporabim, da najdem kar potrebujem?)
2.1 Razmislimo o vseh možnih virih podatkov
2.2 Evalviramo vse možne vire in določimo prioriteto
3. Lokacija in dostop (Kje lahko najdem potrebne podatke?)
3.1 Dostopimo do virov
3.2 Poiščemo vse dosegljive podatke

23. Ali je varno jesti hrano, ki ji je potekel rok?
4. Uporaba podatkov (Kritična raba - relevantnost)
4.1 Predelati (brati, slišati, videti, dotakniti) podatke
4.2 Izluščiti relevantne podatke
5. Sinteza (Kako združiti podatke?)
5.1 Organizirati podatke iz različnih virov in argumentirati rešitev
5.2 Predstaviti rešitev
6. Evalvacija (Kako bom vedel, da sem nalogo dobro opravil?)
6.1 Presoditi proces uspešnosti reševanja informacijskega problema
6.2 Presoditi rešitev / rezultat
Dodati argumentacijo

24. Definicija informacijskega problema
Imamo nalogo (vprašanje) za katero še ne poznamo odgovora.
Definirati ali izluščiti moramo resnični problem, ki ga bomo raziskovali
Odgovor ali rešitev ni nujno enoznačna ali "pravilna".
Načrtovati moramo strategijo reševanja problema.
Rešitev moramo poiskati v več različnih virih in preveriti relevantnost najdenih podatkov
Rešitev moramo "sestaviti„ in jo argumentirati.
Preveriti moramo ali rešitev ustreza danim zahtevam in če deluje tudi v drugačnih pogojih.
Zaradi možnih izboljšav je potrebno analizirati in evalvirati postopek reševanja problema.

25. Ali znajo dijaki iskati podatke?
Iskalniki, katalogi in nevidni internet
Osnovno in napredno iskanje
Razumevanje delovanja iskalnikov (poskusite iz Googla izbrisati nek podatek o sebi)

26. Kriteriji za vrednotenje relevantnosti
Avtorstvo
Objektivnost
Avtentičnost
Zanesljivost
Pravočasnost
Ustreznost
Učinkovitost

27. Argumentiranje (kakovost argumentov)
Kaj je argument?
teza in
podpora (6 kriterijev) v prid tezi)
Lastna izkušnja
Zdrav razum, javno mnenje
Anekdota (nekoč je bilo tam. In ker se je tam zgodilo …)
Sklicevanje na avtoriteto
Logično dokazovanje po analogiji
Sklicevanje na znanost (verjamem, ker neka raziskava kaže)

28. Kako poučevati "argumentiranje"
Učiti dvomiti
Kaj je argument (primerjati besedila z različnimi argumenti)
V besedilu ugotavljati kaj je teza in kaj podpora
Vrednotenje podpore

29. Postavljanje pravilnega vprašanja oz. iskanje pravega problema.

30. Primeri informacijskih problemov
Ali je varno jesti hrano, ki ji je potekel rok?
Ali je možno rešiti problem odpadkov iz umetnih plastičnih mas na ekološko nesporen način?
Ali bi Prešeren danes imel spomenik v Ljubljani, če bi ga Primičeva Julija uslišala?
Želela bi zmanjšati telesno težo. Kaj bi bilo bolj učinkovito: da se več rekreiram in jem običajne količine hrane ali, da se manj rekreiram in zmanjšam vnos hrane?

31. Primeri informacijskih problemov
Koliko stane segrevanje z električnim grelcem 80 litrov vode s temperaturo 16 °C na temperaturo 70°C?
Če bi se Michael Jackson rodil v času klasicizma (17. stol.), ali bi lahko bil takšen glasbeni genij kot Wolfgang Amadeus Mozart?
Z računom ocenite, koliko goriva porabijo avtomobili v Sloveniji v enem letu zaradi predpisa, da je potrebno voziti s prižganimi lučmi tudi podnevi.

32. Primeri informacijskih problemov
Ali bi se rdečeoka drevesna žabica (latinsko Agalychnis callidryas) v resnici živa skuhala, če bi vodo počasi segrevali ali pa bi prej skočila iz lonca? (Opomba: strogo prepovedano je poskus narediti v živo!)
Janez je star tri leta in še ne govori? Velika večina drugih otrok te starosti govori že v stavkih. Kako pomagati Janezu, da bi spregovoril?

33. Ocenjevanje? Učni načrt in posodobitve so odličen vir idej
Formativno spremljanje (skupaj z učenci postavimo kriterije ocenjevanja)

34. Primerjava učitelj - tutor
Predavatelj
Tutor
Vir: ACS: Oblike pedagoške podpore v e-izobraževanju / Tutorjeve kompetence v e-izobraževanju

35. Primerjava vlog tradicionalnega in "modernega učenca
Tradicionalni učenec
Učenec 21. stoletja
Vir:

36. Ali zmožnost reševanja informacijskega problema v šoli zadostuje, da bodoči zaposleni rešujejo informacijske probleme tudi na delovnem mestu?