1. Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, Copyright © 2011 by B.M.Zupančič
19. december 2011
Evropska konvencija o človekovih pravicah (praktični napotki za uporabo)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič,
sodnik ESČP
Copyright © 2011 by B.M.Zupančič
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

2. Evropska konvencija o človekovih pravicah
I. del
uvod
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

3. Pripravljalna dela (Travaux préparatoires)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

4. Resnični izvor ideje o Evropi
“The leaders of the European Movement – Retinger, the visionary Robert Schuman and the former Belgian Prime minister Paul-Henri Spaak – were all treated as hired hands by their American sponsors.
The US role was handled as a covert operation. [CIA]
ACUE’s funding came from the Ford and Rockefeller foundations as well as business groups with close ties to the US government.”
federalists-financed-by-US-spy-chiefs.html
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

5. Očetje Konvencije 19. december 2011
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

6. Robert Schumann (1886-1963) 19. december 2011
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

7. Izvirni dokument
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

8. Sodišče v številkah 47 sodnikov
45 milijonov obiskov spletne strani (leta 2003)
900 pisem na dan (leta 2007)
250 mednarodnih klicev na dan (leta 2007)
novih tožb (leta 2010)
45.ooo (od )
pendentnih zadev (pending applications)
rešenih zadev (leta 2010)
800 milijonov ljudi
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

9. Ii. del Procesna določila
Evropska konvencija o človekovih pravicah
Ii. del
Procesna določila
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

10. Veljavnost EKČP
Konvencija velja (ratificirana) od 3. septembra 1953 (podpisana 4. novembra 1950), spremenjena in dopolnjena s Protokoloma št. 11 in 14 ter s Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12 in 13.
Pomembno ratione temporis:
Slovenija je ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznala pravico posameznikov do pritožbe 28. junija 1994.
Kršitve samo od takrat naprej! (izjema: “continuing violation”)
Uradni list RS, št. 33/94, 102/03, 49/05 in 46/10.
Vse konvencije in vsi protokoli Sveta Evrope so dostopni na spletni strani Urada za mednarodne pogodbe:
Sodna praksa Sodišča je dostopna na:
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

11. Glavna načela Načelo subsidiarnosti Konvencije in Sodišča
19. december 2011
Glavna načela
Načelo subsidiarnosti Konvencije in Sodišča
Margins of appreciation [manevrski prostor] EKČP
Primerjaj: XIV. Amandma k ustavi ZDA – fundamentality
Minimalni standardi
Načelo sorazmernosti vs. absolutne pravice (3. člen, itd.)
Presoja ratione materiae
Presoja ratione temporis (Blečić v. Croatia, 2006)
Načelo precedenčnosti – STARE DECISIS
PODOBNE ZADEVE SE PRESOJA NA PODOBEN NAČIN (Like cases should be decided alike.)
Morda tudi “Living instrument”
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

12. 1. člen – Obveznost spoštovanja človekovih pravic (1/2)
19. december 2011
1. člen – Obveznost spoštovanja človekovih pravic (1/2)
Visoke pogodbene stranke priznavajo vsakomur, ki sodi v njihovo pristojnost [within their jurisdiction], pravice in svoboščine, opredeljene v prvem delu te Konvencije.
Merilo dejanske kontrole (effective control) teritorija
Banković and Others v. Belgium and Others (2001)
Al-Skeini and Others v. U.K. (2011)
dodano
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

13. 1. člen – Obveznost spoštovanja človekovih pravic (2/2)
19. december 2011
1. člen – Obveznost spoštovanja človekovih pravic (2/2)
Univerzalnost človekovih pravic
“vsakomur”: državljani, tujci, otroci, itd.
Pravica imeti pravice [“Right to have rights”]
Arendt H., Izvori totalitarizma, Claritas, Ljubljana, 2003.
Pravica dostopa do sodišča (6. člen, 1 odstavek) [Right to access to court]
“Najprej je bil postopek in postopek je postal vsebina.”
Zupančič B. M., “O univerzalnosti človekovih pravic,” Pravna Praksa, št. 40, let
Zupančič B. M., The Owl of Minerva, Eleven, Utrecht, 2008.
Pravica imeti pravice [“Right to have rights”]
Arendt H., Izvori totalitarizma, Claritas, Ljubljana, 2003.
Pravica dostopa do sodišča (6. člen, 1 odstavek) [Right to access to court]
“Najprej je bil postopek in postopek je postal vsebina.”
Zupančič B. M., “O univerzalnosti človekovih pravic”, Pravna Praksa, št. 40, let
dodano
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

14. Prosim, poravnaj sliko, v naslovu: citat članka Boštjan M
Prosim, poravnaj sliko, v naslovu: citat članka Boštjan M. Zupančič, Access to Court as a Human Right, 9(2) Nottingham Law Journal 1 (2000). V sliki daj samo naslov v celoti in prvi odstavek, sicer bodo črke premajhne …

15. 35. člen – Merila dopustnosti [Admissibility criteria] (1/3)
Sodišče sme obravnavati zadeve šele potem,
ko so bila izčrpana vsa [učinkovita, člen 13.] domača pravna sredstva
[V RS bo to praviloma zavrnjena ustavna pritožba!]
v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in
v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna [pravnomočna] odločitev po notranjem pravu.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

16. Admissibility Checklist ECHR (2011)
Na tej strani lahko vsak (tudi laik) preskusi procesne (in nekatere materialne) pogoje za uspešno pritožbo na ESČP!

19. Prosim, poravnaj sliko. Naslov: Obrazec za pritožbo.

21. 35. člen – Merila dopustnosti (2/3)
Sodišče ne obravnava nobene pritožbe predložene na podlagi 34. člena, ki je:
anonimna;
v bistvu ista kot zadeva, ki jo je Sodišče [od istega pritožnika] že obravnavalo, ali
ki je že v drugem postopku mednarodne preiskave ali reševanja in
Na primer pred Odborom proti mučenju (OZN) [Committee against torture], ki laže prepove refoulement [vračanje] tujca na ozemlju (RS)
ne vsebuje nobenih novih relevantnih dejstev.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

22. 35. člen – Merila dopustnosti (3/3)
Sodišče razglasi za nedopustno vsako pritožbo posameznika [nedopustna pritožba, inadmissible application], predloženo v skladu s 34. členom, če meni:
da ni v skladu z določbami Konvencije ali njenih Protokolov, da je očitno neutemeljena [manifestly ill founded] ali pa da
pomeni zlorabo pravice posameznika do pritožbe;
Abus de droit, abuse of right [redko]
Common Law: frivolous litigation
Sodišče v skladu s tem členom v katerikoli fazi postopka zavrne vsako pritožbo, za katero meni, da je nedopustna.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

23. 37. člen – Izbris pritožb (1/2)
Sodišče lahko v katerikoli fazi postopka [tudi v fazi glavne obravnave] pritožbo izbriše s seznama zadev, če je na podlagi okoliščin možno sklepati:
da vlagatelj ne namerava vztrajati pri svoji pritožbi; ali
da je bila pritožba rešena; ali
da zaradi kakega drugega razloga, ki ga ugotovi Sodišče, nadaljnje obravnavanje pritožbe ni več upravičeno.
U.S. Constitutional Law: Case & Controversy Clause
Zadeva se je lahko tractu temporis razrešila sama od sebe
Mladoletnik je postal polnoleten, dodelitev ni več aktualna
Izjema: continuing violation (Loizidou v. Turkey) za materialno škodo
Izjema: pretekla ne-materialna škoda (domage moral, non-pecuniary damages)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

24. 37. člen – Izbris pritožb (2/2)
Kljub temu pa Sodišče nadaljuje z obravnavo pritožb, če to zahteva spoštovanje človekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih protokolih
To pride v ozir tudi pri prijateljskih poravnavah [friendly settlements]
Sodišče lahko odloči, da pritožbo ponovno uvrsti na seznam zadev, če okoliščine to upravičujejo.
Redkost…
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

25. 38. člen – Obravnava zadeve
Sodišče obravnava zadevo skupaj s predstavniki strank in
Stranki lahko vlagata do zadnjega trenutka pred gl. obravnavo
Primerjaj popolnoma nespejemljivi prekluzivni 15-dnevni rok za pritožbo po slovenskem civilnem procesnem pravu (zadeva Pregelj) – pri tem pa ima domače sodišče po tem zadevo cela leta v predalu (Lukenda v. Slovenia, 2005)
po potrebi izvede preiskavo,
Mission in the country concerned; danes redko
zadevne Visoke pogodbene stranke pa zagotovijo vse potrebno za njeno učinkovito izvedbo.
Na primer kršitev 38. člena je: oviranje korespodence med zapornikom in Sodiščem
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

26. 39. člen – Prijateljske poravnave [friendly settlement] (1/3)
Sodišče lahko v katerikoli fazi postopka izrazi pripravljenost, da je na voljo zadevnim strankam, da dosežejo prijateljsko poravnavo v zadevi na podlagi spoštovanja človekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih protokolih.
Poravnava ne sme biti v materialnem neskladju s Konvencijo;
Država mora izrecno [expressis verbis] priznati svojo kršitev;
Unilateral declaration, ki je za kontumačnega pritožnika obvezna vsota, ki jo mora sprejeti (praviloma malo nižja od prej predlagane);
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

27. 39. člen – Prijateljske poravnave (2/3)
Postopki, ki se vodijo v skladu s prvim odstavkom, so zaupni.
Mandil v. France, (2011)
Barreau v. France, 24697/09
Beceunick v. France, 47477/08
V navedenih primerih je prišlo do kršitve načela zaupanja (abuse of process)
Zadeva postane “zaupna”, ko država da svoj predlog za prijateljsko poravnavo.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

28. 39. člen – Prijateljske poravnave (3/3)
Če je dosežena prijateljska poravnava, Sodišče izbriše zadevo s seznama zadev z odločitvijo, ki je omejena na kratko navedbo dejstev in doseženo rešitev.
Striking out of the application
Odločitev se pošlje Odboru ministrov, ki nadzira izvajanje določil prijateljske poravnave, navedene v odločitvi.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

29. 40. člen – Javna obravnava in dostop do dokumentov
Obravnava je javna, razen če Sodišče v izjemnih primerih ne odloči drugače.
Obravnava je skoraj vedno javna ...
Dokumenti, deponirani pri tajniku [Registry], so dostopni javnosti,
razen če predsednik Sodišča [President of the Section or of the Grand Chamber] ne odloči drugače.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

30. 41. člen – Pravično zadoščenje (1/2) Just satisfaction
Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih Protokolov, in
če notranje pravo Visoke pogodbene stranke dovoljuje le delno zadoščenje,
Sodišče oškodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoščenje.
Travaux preparatoires:
Ta tekst je plod nesmiselnega kompromisa
prihaja iz predvojnega nemško-švicarskega arbitražnega sporazuma in
se praviloma nanaša na diplomatsko varstvo [diplomatic protection]
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

31. 41. člen – Pravično zadoščenje (2/2)
V zadevi Scozzari and Giunta v. Italy (2000) je Sodišče kot remedij prvič uvedlo restitutio in integrum:
Broniowski v. Poland (2004)
Pilot judgment(s)
Lukenda v. Slovenia (2005)
Assanidze v. Georgia (2004)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

32. Če svèt zahtevo sprejme, se veliki senat izreče o zadevi s sodbo.
43. člen – Predložitev velikemu senatu [pritožba na sodbo malega senata]
V treh mesecih od datuma sodbe senata lahko katerakoli stranka v zadevi v izjemnih primerih [vedno!] zahteva, da se zadeva predloži v ponovno obravnavo velikemu senatu.
Svèt petih sodnikov (panel) velikega senata sprejme zahtevo, če se zastavlja pomembno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo Konvencije ali njenih Protokolov ali pa gre za vprašanje splošnega pomena.
Če svèt zahtevo sprejme, se veliki senat izreče o zadevi s sodbo.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

33. 46. člen – Zavezujoča narava in izvrševanje sodb
19. december 2011
46. člen – Zavezujoča narava in izvrševanje sodb
Visoke pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke. […]
To se nanaša na obveznost odločb
Na primer: 1. člen Zakona o Ustavnem sodišču
Obveznost (the binding nature of the judgment) je lahko:
Erga omnes (vis-à-vis vsem)
Odločbe ESČP so de facto obvezne erga omnes, kar pomeni:
Ko pride nova zadeva pred ESČP, bo presojena po obstoječih precedensih
Inter partes (samo med strankama)
Člen se ponovi še na strani 84
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

34. VELIKI SENAT
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

35. Iii. del Materialna določila
Evropska konvencija o človekovih pravicah
Iii. del
Materialna določila
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

36. Materialne določbe (1/2)
Pravica do življenja (2. člen in Protokol št. 13.)
Prepoved mučenja (3. člen)
Pravica do svobode in varnosti (5. člen in Protokol št. 4)
Procesno varstvo (6. člen in Protokol št. 7)
(pretežno) v kazenskem postopku
v civilnem postopku
Varstvo zasebnosti (okolja) (8. člen)
Svoboščine
Svoboda mišljenja, vesti in vere (9. člen)
Svoboda izražanja (10. člen)
Svoboda zbiranja in združevanja (11. člen)
Prepoved diskriminacije (14. člen)
Varstvo premoženja (Protokol št. 1)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

37. 2. člen – Pravica do življenja [Right to life] (1/2)
Pravica vsakogar do življenja je zavarovana z zakonom. […]
Življenje foetusa ni varovano: primer iz Dobrne, v katerem bi se bilo zato treba pritožiti po 8. členu
Kot kršitev tega člena se ne šteje odvzem življenja, če je posledica uporabe nujno potrebne sile:
pri obrambi katerekoli osebe pred nezakonitim nasiljem,
pri zakonitem odvzemu prostosti ali pri preprečitvi bega osebi, ki je zakonito priprta,
pri zakonitem dejanju, ki ima namen zadušiti izgrede ali vstajo.
Giuliani in Gaggio v. Italy (2011)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

38. Protokol št. 13 – Pravica do življenja (2/2)
Smrtna kazen se odpravi. Nihče ne sme biti obsojen na takšno kazen ali usmrčen.
Določbe tega Protokola se ne smejo razveljaviti s sklicevanjem na 15. člen Konvencije.
Nobeni pridržki glede določb tega Protokola na podlagi 57. člena Konvencije niso dopustni.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

39. 3. člen – Prepoved mučenja (1/3)
Nikogar se ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati.
Rehbok v. Slovenia (2000)
Matko v. Slovenia (2006)
Selmouni v. France (1999) je v celoti privzel opredelitev mučenja iz:
Konvencije proti mučenju in drugim oblikam krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
Sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1984 z resolucijo št. 39/46 in je začela veljati 26. junija 1984
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

40. Opredelitev “mučenja” – (2/3)
“Mučenje” je
vsako dejanje, ki osebi naklepno [dolus specialis!]
prizadene hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno,
da bi se od nje ali koga drugega dobila obvestila ali priznanja
ali da bi se kaznovala za dejanje, ki ga je storila sama ali kdo drug ali je zanj osumljena sama ali kdo drug,
da bi se ustrahovala ali nanjo izvajal pritisk ali da bi se ustrahoval kdo drug ali nanj izvajal pritisk,
ali iz kateregakoli drugega razloga, ki temelji na katerikoli obliki diskriminacije,
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

41. Opredelitev “mučenja” (3/3)
če to bolečino ali trpljenje prizadeva uradna oseba [delictum proprium!] ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno pobudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče.
Ta izraz se ne nanaša na bolečino ali trpljenje, ki je posledica izključno zakonitih sankcij [zapor, pridržanje itd.], ki ni ločljivo od teh sankcij ali ga te sankcije povzročajo.
“Nečloveško in ponižujoče ravnanje”
negativna definicija:
vse kar ne dosega intenzitete “mučenja”
je pa še vedno delictum proprium!
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

42. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (1/9)
Vsakdo ima pravico do svobode in osebne varnosti.
Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v naslednjih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom:
zakonit zapor, odrejen s sodbo pristojnega sodišča;
zakonit odvzem prostosti osebi, ki se ne pokori zakoniti odločbi sodišča, ali zato da bi zagotovili izpolnitev kakšne z zakonom naložene obveznosti;
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

43. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (2/9)
19. december 2011
5. člen – Pravica do svobode in varnosti (2/9)
zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu,
Fox, Campbell and Hartley v. U.K. (1990) (reasonable suspicion, probable cause)
Doktrina probable cause, utemeljenega suma, ki mora biti
Artikulabilen (Terry v. Ohio, 1968)
Predhoden (Henry v. U.S., 1959)
Specifičen
Konkreten (Draper v. U.S, 1959)
Primerjaj z: Krapac D., Komentar krivičnog procesnega zakona
Sankcija: ekskluzija dokazov!
Krapac – v cobissu sem našel samo naslednje delo s komentarjem: Međunarodna kaznenopravna pomoć
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011
Boštjan M. Zupančič, ESČP

44. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (3/9)
da je storila kaznivo dejanje, [ne prekršek!]
ali kadar je to nujno utemeljeno zato, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju; [hot pursuit]
pripor mladoletnika na podlagi zakonite odločbe zaradi vzgojnega nadzora ali zakonit odvzem prostosti mladoletniku zato, da bi ga privedli pred pristojno oblast;
pripor oseb, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni, ali duševno bolnih oseb, alkoholikov, narkomanov in potepuhov;
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

45. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (4/9)
zakonit odvzem prostosti osebi z namenom, da bi ji preprečili nedovoljen vstop v državo, ali
pripor osebe, proti kateri teče postopek za izgon ali za izročitev.
Ob odvzemu prostosti je treba vsakogar takoj poučiti v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga dolžijo.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

46. Šesti Amandma k Ustavi ZDA kot model za EKČP
In all criminal prosecutions, the accused shall enjoy
the right to a speedy and public trial,
70 dni od pravnomočnosti obtožnice (indictment)!
Federal Rules of Criminal Procedure
by an impartial jury of the State and district wherein the crime shall have been committed, which district shall have been previously ascertained by law,
and to be informed of the nature and cause of the accusation;
to be confronted with the witnesses against him;
to have compulsory process for obtaining witnesses in his favor, and
to have the Assistance of Counsel for his defence.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

47. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (5/9) Habeas corpus ad subjiciendum (1305)
Vsakogar, ki mu je bila odvzeta prostost v skladu z določbami točke c 1. odstavka tega člena,
je treba takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, ki na podlagi zakona izvršuje sodno oblast; [habeas corpus ad subjiciendum]
The first recorded usage of habeas corpus ad subjiciendum in 1305:
"The King is at all times entitled to have an account, why the liberty of any of his subjects is restrained, wherever that restraint may be inflicted."
The procedure for issuing a writ of habeas corpus was first codified by the Habeas Corpus Act 1679, following judicial rulings which had restricted the effectiveness of the writ.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

48. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (5/9) Habeas corpus ad subjiciendum (1305)
A previous law (the Habeas Corpus Act 1640) had been passed forty years earlier to overturn a ruling that the command of the King was a sufficient answer to a petition of habeas corpus.
Then, as now, the writ of habeas corpus was issued by a superior court in the name of the Sovereign, and commanded the addressee (a lower court, sheriff, or private subject) to produce the prisoner before the royal courts of law.
A habeas corpus petition could be made by the prisoner himself or by a third party on his behalf and, as a result of the Habeas Corpus Acts, could be made regardless of whether the court was in session, by presenting the petition to a judge.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

49. Pravica do sojenja v razumnem roku
vsakdo ima pravico, da mu sodijo v razumnem roku ali ga izpustijo (speedy trial, glej zgoraj!)
Izpustitev na prostost je lahko pogojena z jamstvi, da bo prišel na sojenje.
Right to Bail ( 8. amandma k Ustavi ZDA)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

50. 5. člen – Pravica do svobode in varnosti (6/9) Right to liberty and security
Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, ima pravico začeti postopek, v katerem bo sodišče hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit.
Ugotovljena kršitev, Rehbock v. Slovenia (2000)
The Court found that the period of twenty-three days, which the competent court took to examine the applications for release introduced by the applicant on 3 October 1995 and 29 November 1995,
was incompatible with the requirement of a speedy review laid down in article 5 paragraph 4.
Kdor je bil žrtev odvzema prostosti v nasprotju z določbami tega člena, ima iztožljivo pravico do odškodnine.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

51. Protokol št. 4 – Pravica do svobode in varnosti (7/9)
Nikomur ne sme biti odvzeta prostost samo zato, ker ne more izpolniti pogodbenih obveznosti.
Dolžniški zapor
Vsakdo, ki je zakonito na ozemlju kake države, ima na njenem ozemlju pravico do svobode gibanja in do svobodne izbire prebivališča.
Vsakdo lahko svobodno zapusti katero koli državo, vključno tudi lastno.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

52. Načelo sorazmernosti (1/4) Principle of proportionality
Načelo sorazmernosti je evropska imitacija ameriškega enakega varstva pred zakonom [equal protection of the laws], ki se nanaša na DISKRIMINACIJO.
Suspektne klasifikacije kot po slovenski ustavi:
14. člen (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na:
narodnost,
raso,
spol,
jezik,
vero,
politično ali drugo prepričanje,
gmotno stanje,
rojstvo,
izobrazbo,
družbeni položaj,
invalidnost ali
katerokoli drugo osebno okoliščino.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

53. Načelo sorazmernosti (2/4) Principle of proportionality
Ustavna doktrina pozna 3 teste diskriminacije:
Strogega – za raso itd
Strednjega --
Milega – za socialne in gospodarske zadeve
ESČP testi pa temeljijo na drugih odstavkih nekaterih členov, ki relativizirajo z dikcijo
“...potrebno,
nujno itd. – v demokratični družbi”
ESČP ne razlikuje različnih ravni strogosti testa “sorazmernosti”
ki prihaja iz nemškega upravnega (administrativnega) prava
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

54. Merila strogosti presoje diskriminatornosti (3/4)
STRICT SCRUTINY (The government must show that the challenged classification serves
[1] a compelling state interest and that
the classification [2] is necessary to serve that interest:
A. Suspect Classifications: 1. Race 2. National Origin 3. Religion 4. Alienage
Other Rights Recognized as Fundamental
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

55. Merila strogosti presoje diskriminatornosti (3/4)
MIDDLE-TIER SCRUTINY (The government must show that the challenged classification serves an important state interest and that the classification is at least substantially related to serving that interest.): Quasi-Suspect Classifications: 1. Gender 2. Illegitimacy
MINIMUM (OR RATIONAL BASIS) SCRUTINY
(The government need only show that the challenged classification is rationally related to serving a legitimate state interest.)
Minimum scrutiny applies to all classifications other than those listed above …
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

56. Merila strogosti presoje diskriminatornosti STROGA PRESOJA (3/4)
“nujno—zaradi” preskus ustavnosti
STRICT SCRUTINY (The government must show that the challenged classification serves
[1] a compelling state interest and that
the classification [2] is necessary to serve that interest:
A. Suspect Classifications: 1. Race 2. National Origin 3. Religion 4. Alienage
Other Rights Recognized as Fundamental
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

57. Merila strogosti presoje diskriminatornosti STROGA PRESOJA (3/4)
DA BI BILA DISKRIMINATORNA ZAKONSKA DOLOČBA USTAVNO SPREJEMLJIVA, MORA SLUŽITI
[1] NUJNEMU DRŽAVNEMU INTERESU IN
[2] MORA BITI NEIZOGIBNA, DA BI ZADOSTILA (PRAV) TEMU INTERESU
PRIMERJAJ, 9. ČLEN KONVENCIJE:
Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to v demokratični družbi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.
Sahin v. Turkey (2005)
Naveza:
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

58. Protokol št. 4 – Pravica do svobode in varnosti (9/9)
Pri izvajanju teh pravic ne sme biti nobenih omejitev, razen tistih, ki so določene z zakonom, in ki
so v demokratični družbi nujne [sorazmernost!]
zaradi državne in javne varnosti,
za vzdrževanje javnega reda,
za preprečevanje kaznivih dejanj,
za zaščito zdravja ali morale, ali
za varstvo pravic in svoboščin drugih ljudi.
Za pravice, navedene v prvem odstavku, lahko na določenih področjih veljajo omejitve, ki morajo biti v skladu z zakonom in v demokratični družbi utemeljene zaradi javnega interesa.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

59. 6. člen – Pravica do poštenega sojenja Fair Trial (1/6)
Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega
pravično in
javno ter
v razumnem roku odloča [Lukenda v. Slovenia, 2005]
Speedy trial: In Strunk v. United States, 412 U.S. 434 (1973), the Supreme Court ruled that if the reviewing court finds that a defendant's right to a speedy trial was violated, then the indictment must be dismissed and/or the conviction overturned. The Court has held that, since the delayed trial is the state action which violates the defendant's rights, no other remedy would be appropriate. Thus, a reversal or dismissal of a criminal case on speedy trial grounds means that no further prosecution for the alleged offense can take place.
Federal rules of Criminal Procedure : 70 dni od obtožnice (indictment)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

60. 6. člen – Pravica do poštenega sojenja Fair Trial (2/6)
neodvisno in [Maumousseau and Washington v. France (2007), webcast Sodišča]
nepristransko [zadeva Pregelj, Nova Gorica]
NAČELO KONTRADIKTORNOSTI (ADVERSARINESS, CONTRADICTOIRE)
Francoske zadeve v tem pogledu
z zakonom ustanovljeno sodišče. [Zdravniška zbornica, nedavna švedska zadeva v V. Senatu]
Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, ali pa v nujno potrebnem obsegu, kadar je to po mnenju sodišča nujno potrebno zaradi posebnih okoliščin, če bi javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

61. 6. člen – Domneva nedolžnosti Presumption of innocence (3/6)
Kdor je obdolžen [charged] kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.
Komentar:
To določbo je po francoskem vzoru ESČP napačno razlagalo ...
Če se kak pristojni funkcionar javno izjavi o nedvomni krivdi osumljenca, obdolženca, obtoženca ...
Implikacije domneve nedolžnosti (presumption of innocence)
Praesumptio juris et de jure
Vznikne šele z obtožbo (charge)
Dokazno breme (onstran razumnega dvoma) scela na tožilcu
Dokazni riziko (in dubio pro reo) scela na tožilcu
Pravica obdolženca do molka (right to silence)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

62. 6. člen – Minimalne pravice obdolženca (4/6)
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:
da ga takoj in podrobno seznanijo v jeziku, ki ga razume, o bistvu in vzrokih obtožbe, ki ga bremeni;
VI. amandma k ameriški Ustavi (1789)
da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe;
da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno,
da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič, in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče;
TO JE SICER USTAVNA PRAVICA NA NAVZKRIŽNO ZASLIŠANJE SOVRAŽNIH PRIČ (RIGHT TO CROSS-EXAMINE YOUR WITNESSES)
da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

63. Protokol št. 7 – Ne bis in idem [Double jeopardy] (6/6)
Pristojni sodni organi iste države ne smejo nikogar kazensko obravnavati niti ponovno kaznovati za kaznivo dejanje, za katero je bil na podlagi zakona in v skladu s kazenskim postopkom te države s pravnomočno sodbo če oproščen ali obsojen.
Zolotukhin v. Russia
Maresti v. Croatia (2009)
Članek: Zupančič B. M. – Ne bis in idem (the Prohibition of Double Jeopardy) - Crimen - Časopis za krivične nauke, 2011
Določbe prejšnjega odstavka ne preprečujejo obnove kazenskega postopka na podlagi zakona in skladno s kazenskim postopkom določene države, če obstajajo dokazi o novih ali na novo odkritih dejstvih ali pa če je v prejšnjih postopkih prišlo do bistvene napake, ki bi bila lahko vplivala na izid sojenja.
Odstopanje od tega člena na podlagi 15. člena Konvencije ni mogoče.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

64. 7. člen – Ni kazni brez zakona Načelo zakonitosti
Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno.
Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Ta člen ni ovira za sojenje in kaznovanje oseb za kako storitev ali opustitev, ki je bila v času, ko je bila storjena, kazniva po splošnih načelih, ki jih priznavajo civilizirani narodi.
Martensovoa formula
Namen tega teksta je bil naknadno ratificirati Nuernberški proces!
Victor’s justice (pravičnost zmagovalca)
Kononov v. Latvia (2010)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

65. Obnova – Trial de novo po ZKP, člen 416 (protiustaven!)
Določbe tega poglavja o obnovi kazenskega postopka (členi 406 do 415) se smiselno uporabljajo tudi, kadar je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe
na podlagi odločbe ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba,
ali na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na kakšen razlog za obnovo kazenskega postopka.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

66. 410. ZKP – Razlogi za obnovo
(1) Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, se sme obnoviti samo v korist obsojenca. Postopek se obnovi:
1) če se dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača;
2) če se dokaže da je prišlo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja;
3) če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu;
4) če je bil kdo za isto dejanje večkrat sojen ali če je bilo več oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih;
5) če se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se mora dokazati s pravnomočno sodbo, da so bile omenjene osebe spoznane za krive tistih kaznivih dejanj. Če se postopek zoper te osebe ne more izvesti, ker so umrle ali ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, se smejo dejstva iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka dokazovati tudi z drugimi dokazi.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

67. Trial de novo (obnova) po Konvenciji (1/2)
Švicarski model:
Velja za vse postopke (kazenski, civilni, upravni itd.)
Obnova seveda ni nesmiselno omejena na zakonske “obnovitvene razloge”
Ker je to nesmiselno (samoreferenčno, “zaciklano”) in izhaja iz napačne predpostavke,
da je ESČP ali Ustavno sodišče na koncu vezano na ZKP,
ko pa vendar ESČP ali US prav zakon (na podlagi njega sprejeto sporno odločbo) presoja z vidika Konvencije oz. Ustave.
Treba bi bilo dati pobudo za presojo ustavnosti 416. člena ZKP
Pravni interes bo imel obsojenec, pri katerem je US ali ESČP ugotovilo kršitev
Večina držav je sprejela švicarski model, celo Turčija, Poljska itd.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

68. Trial de novo po Konvenciji (2/2)
Verein gegen Tierfabriken Schweiz (VgT) v.  Switzerland(2009)
Steck-Risch and others v. Liechtenstein (2005)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

69. 8. člen – Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (the Right to Privacy) (1/2)
Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.
Družinske zadeve
Zasebnost (Von Hannover v. Germany, 2004)
Razumno pričakovanje zasebnosti (Reasonable expectation of privacy)
Halford v. United Kingdom (1997) primerjaj
Katz v. United States, 389 U.S. 347 (1967) (trideset let poprej)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

70. 8. člen – Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (the Right to Privacy) (2/2)
Varstvo okolja
Hatton in ostali proti Veliki Britaniji (sorazmernost, proportionality)
Tatar v. Romania (2009)
Bacila v. Romania (2010)
Problem vzročne zveze (causal nexus)
Previdnostno načelo (precautionary principle) je v Franciji ustavnega ranga
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

71. Nerazumno zavlačevanje v družinskih zadevah
Lahko spada po 6. člen – vendar se je treba po tem členu izrecno pritožiti
Lahko pa spada tudi pod 8. člen
Nedavna zadeva iz Celjske regije
(zavržena, ker se je pritožnik zaradi zavlačevanja pritožil samo po 8. členu, kar je bilo zavrnjeno).
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

72. 9. člen – Svoboda mišljenja, vesti in vere
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje, pri bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih.
Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to v demokratični družbi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

73. 10. člen – Svoboda izražanja (1/2)
Vsakdo ima pravico do svobode izražanja.
Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.
Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

74. 10. člen – Svoboda izražanja (2/2)
Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon, in ki so nujne v demokratični družbi zaradi
varnosti države, njene ozemeljske celovitosti,
zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj,
za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi,
za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali
za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

75. 11. člen – Svoboda zbiranja in združevanja (1/2)
Vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.
Izvrševanje teh pravic je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali kaznivih dejanj, zaradi varovanja zdravja ali morale ali za varovanje pravic in svoboščin drugih ljudi. Ta člen ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z zakonom omejili izvrševanje teh pravic.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

76. 11. člen – Svoboda zbiranja in združevanja (2/2)
Zupančič in drugi, Svoboda združevanja: pravni memorandum, Magellan, Ljubljana, 1989.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

77. 13. člen – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva (1/2)
Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, ki jih priznava ta Konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.
Lukenda v. Slovenia (2005)
V vsaki situaciji, v kateri pravnega sredstva ni ali ni učinkovito, je 13. člen vir dodatne kršitve.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

78. 13. člen – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva (2/2)
Glej na primer 157. člen Ustave RS:
157. člen (upravni spor)
“Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.”
To pride v ozir, kadar je bil nekdo le dejansko/fizično mučen/nečloveško obravnavan itd. s strani policije.
Na ta način “posamično dejanje” zadobi pravno naravo – in ga je mogoče tirati pred US in ESČP!
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

79. 14. člen – Prepoved diskriminacije (1/2)
Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.
Primerjaj Ustava RS, čl. 16
(naslednja stran)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

80. 14. člen – Prepoved diskriminacije (2/2)
Primerjaj z Ustavo RS
14. člen (enakost pred zakonom)
“V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.”
Protokol št. 12 (ni dovolj ratifikacij)
Določba o diskriminaciji v EKČP ni zelo učinkovita, ker se uporablja samo,
če je že ugotovljena kršitev DRUGE pravice iz KONVENCIJE—, v tem primeru pa
je diskriminacija navadno absorbirana
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

81. Protokol št. 1 – Varstvo premoženja (possession)
Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do mirnega uživanja svojega premoženja [posesti].
Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to
v javnem interesu,
v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter
ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.
Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone, za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnimi interesi ali za zagotovitev:
plačila davkov,
drugih prispevkov ali
denarnih kazni.
Obrnjeno dokazno breme?
(Za lase privlečena dilema v RS: Bavcon & Jelenič: cui bono?)
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

82. SODIKI SODIŠČA
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

83. IV. del Sodišče in pogodbene stranke
Evropska konvencija o človekovih pravicah
IV. del
Sodišče in
pogodbene stranke
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

84. 26. člen – Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat (1/4)
Sodišče o zadevah, ki so mu predložene, odloča kot
sodnik posameznik,
765 romunskih zadev v 3 mesecih (BMZ)
v odborih treh sodnikov (Commmittees)
v senatih sedmih sodnikov (Sections = Chambers) in
v velikem senatu sedemnajstih sodnikov (Grand Chamber)
Senati Sodišča ustanovijo odbore za določeno obdobje.
Na zahtevo plenuma Sodišča lahko Odbor ministrov s soglasno odločitvijo in za določen čas zmanjša število sodnikov v senatih na pet.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

85. 26. člen – Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat (1/4)
Kadar sodnik odloča kot sodnik posameznik, ne sme obravnavati nobene pritožbe proti Visoki pogodbeni stranki, za katero je bil ta sodnik izvoljen.
Ta določba iz 14. protokola je velika neumnost.
Masovno odločanje o zavračanju/zavrnjenju pritožb je prepuščeno sodniku,
ki o domačem pravu nima pojma. Predpostavvka je bila, da bi bil lahko pristramski --, vendar je tu pristranskost lahko le negativna. Drugje pa pozitivna.
Učinek: o zavračanju/zavrnjenju masovno odloča strokovna služba (pravni bolničarji in višje pravne sestre).
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

86. 26. člen – Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat (3/4)
Sodnik, izvoljen za Visoko pogodbeno stranko [nacionalni sodnik], ki je stranka v sporu, je po uradni dolžnosti član senata in velikega senata.
V primeru njegove odsotnosti ali če ne more sodelovati, namesto njega kot sodnik odloča oseba, ki jo izbere predsednik Sodišča s seznama, ki ga vnaprej predloži ta pogodbena stranka.
Nacionalni sodnik je po duhu EKČP “pravni ambasador” pri ESČP…
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

87. 26. člen – Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat (4/4)
Veliki senat vključuje tudi predsednika Sodišča, podpredsednike, predsednike senatov in druge sodnike, izbrane v skladu s poslovnikom Sodišča.
23. člen, 2. odstavek USRS: Pravica do naravnega sodnika (Pravica do vnaprej določenega sodnika)
Kadar je zadeva predložena velikemu senatu v skladu s 43. členom [pritožba na prvostopno sodbo ESČP], v velikem senatu ne sme zasedati noben sodnik iz senata, ki je izrekel sodbo, razen predsednika senata in sodnika, ki je zasedal v imenu zadevne Visoke pogodbene stranke.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

88. 34. člen – Pritožbe posameznikov (locus standi)
Sodišče lahko sprejme pritožbo od katerekoli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic, priznanih s Konvencijo in njenimi Protokoli, s strani katerekoli Visoke pogodbene stranke.
To ni actio popularis
Pravni interes (legitimatio activa: ad causam, ad processum)
Visoke pogodbene stranke se zavezujejo, da na noben način ne bodo ovirale dejanskega izvajanja te pravice.
Primer: oviranje zapornikovega dopisovanja z ESČP
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

89. 43. člen – Predložitev velikemu senatu [pritožba na prvostopno sodbo]
V treh mesecih od datuma sodbe senata lahko katerakoli stranka v zadevi v izjemnih primerih zahteva, da se zadeva predloži v ponovno obravnavo velikemu senatu.
Primer: pritožba RS glede “izbrisanih” je uspela; zadeva je bila (2011) predložena Grand Chamber.
Svèt petih sodnikov velikega senata sprejme zahtevo, če
se zastavlja pomembno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo Konvencije ali njenih Protokolov ali pa
gre za vprašanje splošnega pomena.
Če svèt zahtevo sprejme, se veliki senat izreče o zadevi s sodbo.
Zadevo se tedaj obravnana de novo in ab ovo
Ta določba je dokaz, ker je v prostislovju z inter partes obveznostjo sodb, da je pri redakciji (travaux preparatoires) naknadno prišlo do modifikacij glede erga omnes učinka sodb EKČP.
SLABA REDAKCIJA
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

90. 46. člen – Zavezujoča narava in izvrševanje sodb
Visoke pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke.
Uradoma samo inter partes
Ne erga omnes
De facto : erga omnes (Stare decisis, th elike cases should be decided alike)
Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvršitev.
[…]
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

91. OTVORITEV SODNEGA LETA
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

92. V. del Priporočena literatura
Evropska konvencija o človekovih pravicah
V. del
Priporočena literatura
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

93. The Owl of Minerva – Essays on human rights (2008)
Knjiga Minervina sova je zbir esejev o človekovih pravicah, skozi katere avtor obravnava dialektična razmerja med vladavino prava in javnim redom in miru, med državo in posameznikom, med logiko sodne oblasti in izvršilno logiko oblasti. Ta dinamična nasprotja niso nikoli razrešena, so, prav nasprotno, gonilo razvoja in navdih sodnih obrazložitev in uravnoteženja pravičnosti vis-à-vis moči in arbitrarnosti.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

94. The Owlets of Minerva – Human Rights in the Practice of the European Court of Human Rights (2011)
Knjiga zajema ločenja mnenja sodnika Zupančiča, vključno z ločenimi mnenji sodnikov, ki so se mu pri tem pridružili in skupna mnenja več sodnikov, pri katerih je Zupančič sodeloval.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

95. Prva od suhih krav (2009)
Prva od suhih krav je zanimiva in drzna analiza družbenega duha in moderne civilizacije, ki izpostavlja kot izziv vprašanje: je mar sodoben človek zmožen preboja iz prededipalnega v postedipalno duševno stanje? Vsesplošna raba pesticidov uničuje jin-jang biološko ravnovesje človeške vrste. Izhod gre iskati v vzpostavljanju novega simbolnega reda. Vrata so odprta. Zakaj nihče ne vstopi? 
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011

96. Tembatsu – Druga od suhih krav (2011)
Tembatsu je nadaljevanje Prve od suhih krav. Zdrs v post-modernost, kjer za nas ni ne mej ne pregrad, ne vodi v krizo. Kriza je že tu!—samo videti jo je treba…
Tembatsu je skrajna v kritičnosti in njen namen je tudi zaprepastiti, da bi se bralec streznil in se ne bi predajal zanikanju.
Tembatsu na široko odpira vrata za izhod iz krize in tudi tega je potrebno le videti.
Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, ESČP
19. december 2011