1. Programiranje Od problema do programa
Cilji:
razumevanje, da je računalnik le en od pripomočkov, ki jih uporabljamo pri reševanju problemov;
ugotavljanje, katere probleme lahko rešujemo z računalnikom;
poznavanje, da za reševanje problemov z računalnikom potrebujemo navodila in podatke;
poznavanje opredelitve programa;
ugotavljanje kakšne programe poznamo, kakšne probleme rešujejo, za kateri problem bi bil računalnik primeren, vendar nimamo programa.
Marjana Pograjc Debevec

2. Uvod Za svoje delo računalnik potrebuje program:
Računalnik premešča bite iz ene lokacije na drugo
Za svoje delo računalnik potrebuje program:
Gre za zaporedje navodil, ki jih procesor v računalniku razume in izvede

3. Problem Opredelitev problema zaradi lažjega razvoja programa
jasna opredelitev, kaj že vemo, katere podatke poznamo (vhodni podatki), kaj naj bo rezultat
Zapis algoritma v programskem jeziku
informacijska sistemska analiza se ukvarja s tem kako je potrebno smiselno in učinkovito opredeliti probleme za katere naj se izdelajo računalniški programi
Testiranje programa

4. Programiranje Rešitev problema z izvajanjem programa
Programiranje je proces izdelave računalniškega programa
Poznavanje programiranja pomaga razumeti računalnike
Znanje programiranja uporabimo tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z računalništvom.

5. Algoritem, programiranje in program
Cilji:
poznavanje sestave programa
razumevanje pomena dokumentiranja programa;
poznavanje algoritma in programiranja;
naštevanje glavnih korakov za izdelavo programa.
Marjana Pograjc Debevec

6. Pot od problema do računalniškega programa
ALGORITEM
ZAPIS V PROGRAMSKEM JEZIKU
PROGRAM

7. Algoritem programiranje in program
Glavni koraki za izdelavo programa:
Opredelitev problema
Načrtovanje postopka rešitve (algoritma)
Zapis postopka rešitev v programskem jeziku;
Izvršitev programa na računalniku;
Preverjanje programa
Izdelava dokumentacije programa.

8. Algoritem Rešitev načrtujemo, ko je problem dovolj podrobno opredeljen
Problem nadgradimo na manjše probleme dokler ne pridemo do zaporedja preprostih navodil – algoritma, ki privede do rezultata
Algoritem je spisek navodil za izvedbo kakega postopka;
vsako navodilo (= korak algoritma) mora biti DOBRO poznana operacija
Algoritmi morajo biti:
nedvoumni
končati se morajo v KONČNEM številu korakov.

9. Algoritem
Kako podrobno je algoritem razdeljen, je odvisno od tega, komu je namenjen
Zapis algoritma v izbranem programskem jeziku = (računalniški) program.

10. Izrazi
Algoritem
Program
Programski jezik

11. Marjana Pograjc Debevec
Zapis algoritma
Cilji:
poznavanje algoritma izdelanega v različnih oblikah (besedni, diagram poteka, ..)
poznavanje značilnosti algoritma;
razumevanje postopka izdelave algoritma;
izdelava algoritma.
Marjana Pograjc Debevec

12. Zapis algoritma Algoritem zapišemo:
s slikami
z besedami
znaki, ki jih le mi razumemo
Da je algoritem razumljiv, uporabljamo za njegovo izdelavo dogovorjene znake in označbe.

13. Zaporedje preprostih opravil, ki nas v končnem številu korakov pripelje do rezultata

14. Potrebujemo 5 jajc, 20 dag sladkorja, ščepec soli, 20 dag jedilne čokolade, 25 dag masla.
Algoritem za poznavalca je drugače razčlenjen od algoritma za začetnika
Čokolado razlomimo na koščke in omehčamo nad soparo
Umešamo maslo sol in sladkor.
Dodamo omehčano čokolado in rumenjake
Stepamo, dokler zmes ne postane penasta.
Zmes zlijemo v pekač
Beljake stepemo v trd sneg.
Sneg nanesemo na čokoladno zmes
Pečemo na 150° 20 min

15. Zapis algoritma
V računalništvu zapisujemo algoritme z diagramom poteka, ki ga izvajamo tako, da sledimo puščicam v diagramu.
Lastnosti algoritma:
sestavljen iz zaporedja korakov
ustavljiv (pri različnih kombinacijah vhodnih podatkov)
nedvoumen
splošen (rešuje čim več podobnih problemov).

16. PODATKI Konstanta Spremenljivka
Vrednost, ki se med izvajanjem programa ne spreminja
Ime za prostor v pomnilniku, ki je rezerviran za podatke (vsebina), ki je določena s podatkovnim tipom.
Konstanta
Spremenljivka

17. Prireditev vrednosti Vsaka spremenljivka ima svoje Ime Vrednost
Kadar ne vemo kakšno vrednost ima podatek, uporabimo v algoritmu spremenljivko
spremenljivke omogočajo, da sestavimo diagram poteka ne glede na to, kakšno vrednost imajo.
Vsaka spremenljivka ima svoje
ime
in vrednost
Ime
Vrednost

18. prireditveni operator
Prireditev vrednosti
V diagramu poteka priredimo spremenljivki vrednost s prireditvenim operatorjem
matematični izraz
prireditveni operator
spremenljivka 1 N

19. prireditveni operator
Prireditev vrednosti
Spremenljivka n na obeh straneh izraza
prireditveni operator
matematični izraz
spremenljivka n
n + 1
spremenljivki n naj se vrednoti poveča za 1

20. Diagram poteka s prireditvijo vrednosti spremenljivki
Prireditev vrednosti
V diagramu poteka uporabimo za prireditev pravokotnik
START A
STOP
Diagram poteka s prireditvijo vrednosti spremenljivki

21. Diagram potek z branjem, z izpisom in s prireditvijo
Branje ali izpis
Za prikaz branja in izpisovanja uporabimo v diagramih poteka paralelogram
START
Beri A
A A + 5
Diagram potek z branjem, z izpisom in s prireditvijo
Izpiši A
STOP

22. Simboli diagrama poteka
PRIMER
PRIMER
START
PRIREDITEV
a a + 1
POTEK
STOP
VEJITEV
a + b < c
BRANJE
PODATKOV
Beri a,b,c
IZPIS
PODATKOV
izpiši a,b,c

23. Naloga
Narišite diagram poteka za izpis absolutne vrednosti števila (ST), ki ga vpišete preko tipkovnice..
Narišite diagram poteka, ki prebere in izpiše poljubno celo število (x)

24. Naloga
Narišite diagram poteka, ki prebere poljubno celo število (X) in ga izpiše trikrat.
Narišite diagram poteka, ki izpiše srednjo vrednost (SR) treh prebranih celih števil (A, B, C)

25. Naloga
Narišite diagram poteka, ki prebere dve celi števili (x y), zamenja njuni vrednosti (POMOZNA) med seboj in ju izpiše. V

26. Izrazi
Diagram poteka
Programiranje
Spremenljivka

27. Marjana Pograjc Debevec
Zapis algoritma
Cilji:
izdelava algoritma z vejitvijo;
izdelava algoritma z zanko
Izdelava algoritma s tabelarično spremenljivko
Marjana Pograjc Debevec

28. Vejitev Za prikaz vejitve uporabljamo v diagramih poteka deltoid.
START
Beri A, B
A > B
C B
C A
Izpiši C
STOP
Diagram poteka z vejitvijo

29. Zanka Za zaporedje enakih ukazov uporabimo v diagramih poteka zanko
START C
Zanka

30. Zanka Izvajanje zanke nadziramo z določenim pogojem START Izpiši A * C
Beri A, B C
Izpiši A * C
C C + 1 ne
C > B da
Diagram poteka z zanko
STOP

31. Tabelarična spremenljivka
Indeks
Število 1 15 2 17 3 16 4 20 5 21
Tabelarične spremenljivke imajo skupno ime, med seboj pa jih ločujemo z indeksom
Vrednost spremenljivke A3 je 16…

32. Tabelarična spremenljivkaC TC M 1 10 2 5 3 15 4 25 17
V algoritmu izvedemo postopek nad enim elementom, nato pa le spreminjamo indeks C
M T(C) ne
Na koncu je največje število shranjeno v spremenljivki M. da
C <= N
M < T(C) da
C C + 1 ne
Diagram poteka za iskanje največjega števila med N števili tabelarične spremenljivke T

33. Naloge I ← 1 J = J + 1 I = I + 1 Branje matrike reda 3 x 3! A (I,J)
A(1,1) A(1,2) A(1,3) A(2,1) A(3,2) A(3,3) A(3,1) A(3,2) A(3,3)
A (I,J)
START
I ← 1
J ← 1
BRANJE A (I, J) ne
J ← 3
J = J + 1 da ne
I ← 3
I = I + 1 da
end

34. Naloge Seštevanje dveh matrik reda 3 x 3! I ← 1 A (I, J) B (I, J)
A(1,1) A(1,2) A(1,3) A(2,1) A(3,2) A(3,3) A(3,1) A(3,2) A(3,3)
B(1,1) B(1,2) B(1,3) B(2,1) B(2,2) B(2,3) B(3,1) B(3,2) B(3,3)
A (I, J)
B (I, J)
START
I ← 1
J ← 1
BRANJE A (I, J) ne
J ← 3
J = J + 1 da ne
I ← 3
I = I + 1 da
end

35. Naloge
Narišite diagram poteka z zanko, ki prebere poljubno celo število (x) in ga izpiše trikrat.
ALI

36. Naloge
Narišite diagram poteka, ki prebere dve števili (X, Y). Prvo število izpiše tolikokrat, kot je vrednost drugega števila.
ALI

37. Naloge
Napišite algoritem, ki prebere celo število. Če je prebrano število deljivo z 2 in s 3, ga izpiše. Algoritem predstavite z diagramom poteka.

38. Naloge
Narišite diagram poteka, ki pri danem podatku X izračuna vrednost funkcije Y. Vrednost funkcije določimo po pravilu: -če je X manjši od 1, naj bo Y=X*10, -če je X večji ali enak 1, naj bo Y=X.

39. Ali dani diagram poteka predstavlja algoritem?
START
korak x
x  1
x 
x > 1 ne da
STOP

40. Kakšna vrednost se izpiše?
START
x  1
korak x
x 
x < 0,3 ne da
Izpiši x
STOP

41. Naloga Imamo geometrijsko zaporedje 1,3,9,27, … Razvijmo algoritem,
a) ki izpiše tisti člen, ki prvi preseže vrednost
b) izpiše kateri po vrsti je ta člen.

42. Marjana Pograjc Debevec
Programski jeziki
Cilji:
spoznajo programski jezik;
opišejo funkcijo programskega jezika;
naštejejo vrste (strojni, …) programskih jezikov in opredeliti njihove funkcije;
spoznajo, da računalnik neposredno »razume« le strojni jezik;
razlikujejo med prevajanjem in tolmačenjem.
Marjana Pograjc Debevec

43. Jeziki Naravni jeziki Problem: razumljivost (kaj jo omogoča?)
sintaksa in semantika
Umetni jeziki
esperanto, jezik kemijskih formul, jezik aritmetičnih izrazov, pascal

44. Razvoj programskih jezikov
strojni jezik (1950)
zbirni jezik (assembler) (1955)
višji programski jeziki (1960)
jeziki 4. generacije ( po1980)
jeziki, podobni naravnemu jeziku ali jeziki UI (po 1990)

45. Programski jeziki Programski jezik mora omogočiti Opis problema
zajema opredelitev izhodiščnih podatkov in končni rezultat
Opis postopka za njegovo rešitev
vsebuje opis korakov, ki nas od izhodiščnih podatkov pripelje k rezultatom

46. Programski jeziki in človek
Nepostopkovni programski jezik (Prolog, LISP, SQL)
vsebujejo sredstva za opis podatkov in relacije med njimi
Postopkovno programiranje (Pascal, Basic, Pyton, C, Java, Javascript,)
Vsebujejo izrazna sredstva za opredelitev podatkov in algoritmičnih gradnikov za opis postopka rešitve

47. Programski jeziki in računalnik
Računalnik razume le program napisan v strojnem jeziku
Strojni jezik ima vsaj dve veliki nerodnosti:
Človeku težko razumljiv dvojiški zapis,
Odvisnost od uporabljenega mikroprocesorja.

48. Programski jeziki in računalnik Strojni jezik
dve vrednosti napetosti = 0, 1
vsi ukazi = zaporedje 0 in 1
primer programa:
...

49. Seštevanje dveh števil (procesor Pentium)

50. Seštevanje dveh števil (procesor Pentium) Prvi ukaz: mov eax,[$0043F808]

51. Seštevanje dveh števil (procesor Pentium) Drugi ukaz: add eax,[$0043F810]

52. Seštevanje dveh števil (procesor Pentium) Tretji ukaz: mov [$0043F80C],eax

53. Programski jeziki in računalnik
Simbolno označevanje ukazov strojnega jezika imenujemo zbirni jezik ali assembler
Zbirni jezik je za človeka bolj razumljiv kot strojni jezik

54. Programski jeziki in računalnik Zbirni jezik
Vsakemu strojnemu ukazu so priredili besedno oznako (mnemonik)
npr. ADD, JP, INC, …
Program ZBIRNIK - prevajalnik
Vsak procesor ima svoj zbirni jezik
move acc, #5
add acc, #1
move acc, #145
...

55. Programski jeziki in računalnik -Višji programski jeziki
Višji programski jeziki so se razvili z združitvijo več ukazov zbirnega jezika.
Neodvisni od procesorja - PRENOSLJIVOST
Prevajalnik!
PRIMERI: C, Java, JavaScript, Basic, Python, pascal, COBOL, Perl, PHP…

56. Programski jeziki in računalnik Jeziki četrte generacije
Jeziki četrte generacije so namenjeni reševanju posebnih problemov
Za reševanje problemov na določenem področju
Značilnosti:
usmerjeni so k rezultatu, hitri
namenjeni so natančno določenim nalogam
zmogljiva strojna oprema
tolmači
Npr.: za generiranje raznih poročil (poslovnih) - delo z bazami podatkov
Focus, SQL, ...

57. Jeziki pete generacije – jeziki UI
Podobni naravnim (angleščina)
Strogo specializirani (sestavni deli programov za delo z bazami podatkov)
Dovoljujejo slovnične napake (zahtevajo dodatna pojasnila)
PRIMER: Cash Managment System

58. Programski jeziki in računalnik
Časovni trak uporabe generacij jezikov

59. Prevajanje programskih jezikov
S prevajalnim programom računalnik prevede program , zapisan v programskem jeziku, v strojni jezik.
Zahtevnost prevajalnikov
Npr.: ukaz zbirnega jezika LA C1
prevajalnik namesto oznake LA napiše ustrezno dvojiško zaporedje, npr 1001
namesto imena spremenljivke C1 pa naslov, npr. 0011
Problem sintaktičnih napak
Načini prevajanja:
Prevajanje - prevajalnik (compiler)
Tolmačenje - tolmač (interpreter)
Kaj pa semantične?

60. Prevajanje programskih jezikov
Program v višjem
programskem jeziku
Pomenskih ali semantičnih napak prevajalnik ne zna odkriti.
prevajanje
Ali so v
programu
napake
Podatki o napakah da ne
Program v
strojnem jeziku
Podatki
Izvajanje programa
Od programa v višjem jeziku do rezultata
rezultat

61. Prevajalniki in tolmači
Prevajalnik celoten program naenkrat prevede v strojni jezik.
Tolmač ali interpreter kaže sproti, tolmači v ukaze strojnega jezika.
Razlika med prevajalnikom in tolmačem je predvsem v hitrosti izvajanja programa
Tolmač stavke v notranjosti zanke vedno znova prevaja, prevajalnik pa to stori le enkrat
Pri jezikih, ki se tolmačijo, pa laže odkrivamo napake v programu

62. Izrazi Jeziki četrte generacije – Nepostopkovno programiranje –
Prevajalni program –
Prevajanje –
Semantična napaka –
Sintaktična napaka –
Strojni jezik –
Strukturirano programiranje –
Tolmačenje –
Višji programski jezik –
Zbirni jezik –

63. Izbira programskega jezika
Cilji:
znajo opredeliti pojme strukturirano programiranje, objektno programiranje in uporabniški vmesnik;
poznajo nekaj programskih jezikov (Cobol, C++, Pascal, Visual Basic, Java, JavaScript, Pyton…) in znajo opredeliti, kaj vpliva na njihov izbor;
Marjana Pograjc Debevec

64. Izbira programskega jezika
Programski jezik izberemo glede na problem, ki ga rešujemo.
jezik mathematica je primeren za reševanje problemov, ki zahtevajo uporabo mat. postopkov
jezik SQL uporabljamo pri delu z bazami podatkov
jezik Java je primeren za programe, ki se uporabljajo na različnih računalnikih v omrežju

65. Pisanje programa Pisanje programa se lotimo, ko imamo:
opredeljen problem,
izdelan algoritem in
izbran programski jezik
Algoritmi so hitro tako obsežni, da izgubimo pregled nad tem, kaj se v njih dogaja.

66. Postopki pri programiranju
Strukturirano programiranje: razčlenjevanje algoritma (jasna notranja struktura)
Objektno (predmetno) programiranje:
objekti, lastnosti, metode;
razredi objektov,
hierarhija,
dedovanje
Dogodkovno programiranje

67. Strukturirano programiranje
Pri strukturiranem programiranju razgrajujemo problem, dokler ne pridemo do preprostih problemov.
Strukturirano urejanje pričeske
Pri urejanju pričeske frizerka lasišče najprej razdeli v pramene, nato se osredotoči na en sam pramen las, drugi pa jo ne zanimajo

68. Naloge Y: = Izračun Y v strukturnem jeziku! 0, če je n<0
1 *2 * 3 * n, če je n > y=n!
START ne da
N = 0 da ne
N < 1
Y ← 1
Y ← 0
Y ← n!
Izpis y
end

69. Naloge Y: = n! Y: = 1*2*3*4….z Izpis y end START Y ← 1 I ← 1 Y ← Y * i
i ← i + 1 ne da
Izpis y
end
N < i

70. Naloge Y: = Izračun Y v strukturnem jeziku! 1 za x=1
1+x+x2 +… za X > 1
1+1/x+1/x2 +… za X > 1
START ne ne
X = 1
X >1
Y: = 1 + 1/x + 1/ x2
Y: = 1 + x + x2
Y: = 1
Izpis y
end

71. Naloge Y: = 1 + 1/x + 1/ x2…. 1/ xK za X > 1
Y: = 1+x+x2 +… za X > 1
Naloge
START NE
X > 1 DA
X ← 1/X
Y ← 0
Z ← 1 DA NE
Y ← Y + Z
Z < = V
Izpis y
end
Z ← X * Z

72. Objektno programiranje
Pri objektnem programiranju sestavlja program množica objektov
Objekti so zgrajeni iz podatkov in metod

73. Objektno programiranje
Osnovni element objektnega programiranja je razred.
Razred je skupek pravil, ki opredeljujejo, katere spremenljivke in metode vsebujejo objekti tega razreda
Razred predmetov ima določene lastnosti skupine, v nekaterih pa se razlikujejo
V razredu so predmeti organizirani hierarhično
Objekti dedujejo podatke in metode od svojih predhodnikov

74. Objektno programiranje
Zgled razreda objektov sadja

75. Objekti in razredi Atributi primerkov Ime razreda Kupec atributi
name = “Janez”
address =
“Trzaska 25”
budget = 2000
Atributi
primerkov
Ime razreda
Kupec
placeOrder( ): void
Name: String
address: String
budget: int
atributi
janez
primerki
name = “Metka”
address =
“Slovenska 55”
budget = 1000
metode
placeOrder( ): void
razred
placeOrder( ): void
metka
referenca

76. Dogodkovno programiranje
Programer med programiranjem ne predvidi, kako bo program tekel od začetka do konca, ampak o njegovem poteku neposredno odloča uporabnik programa
Pri dogodkovnem programiranju se določen program sproži, ko se izvrši ustrezen dogodek.
Program je razdeljen na več manjših delov, od katerih vsak vsebuje navodila, potrebna za izvršitev določenega dogodka

77. Izrazi Strukturirano programiranje – Objektno programiranje –
Dogodkovno programiranje -
Strukturirano programiranje – pristop k programiranju, kjer problem postopoma razgrajujemo v enostavnejše probleme
Objektno programiranje – pristop k programiranju, kjer uporabljamo objekte
Dogodkovno programiranje – pristop k programiranju, kjer program razdelimo na dele, ki se izvršijo, ko se zgodi ustrezen dogodek

78. Marjana Pograjc Debevec
Pyton
Cilji:
razumejo delovanje programa
(npr. izpiše neko številko), ki ga vnesejo v računalnik ob razlagi učitelja;
za aritmetične operacije znajo uporabiti operatorje;
znajo uporabljati spremenljivko in jo primeru napake popraviti:
Znajo zapisati niz in uporabiti knižnjico z moduli
Marjana Pograjc Debevec

79. Programski jezik za uvod v programiranje
Programski jeziki: Fortran, Algol, Lisp, Basic,
Pascal/( Delphi, Kylix), C, Logo, Elica, Squeak / Smalltalk, Java, Javascript,
Scheme, ML, Python.
enostavnost
koncepti
prosta dostopnost

80. Pyton
Python je potomec programskega jezika ABC, ki so ga v drugi polovici osemdesetih let razvili Leo Guerts, Lambert Meertens, Steven Pemberton na CWI v Amsterdamu.
Python je razvil Guido van Rossum v začetku devetdesetih.
Zakaj Python? CP4E – Computer Programming for Everybody.
Na Pythonu temelji Zope – orodje za upravljanje z gradivi in njegove nadgradnje Plone, ZopeWiki, . . .
Različica na

81. Jezik Python (imenovan po Monty Python)

82. Namestitev programa
Na spletni strani najdemo povezavo na Python, ga naložimo in namestimo.
Opomba: Namestimo ga v standardni direktorij, kot predvideva namestitev
Opomba: Namesto tega lahko namestimo ActivePython

83. Razvojno okolje IDLE Lupina za interaktivno delo.
Urejevalnik teksta za tvorbo datotek Python. Nudi barvanje kode in avtomatske zamike.
Menujski ukazi za spreminjanje nastavitev sistema in za izvajanje datotek.

84. Interaktivna “lupina”
Lahkotno učenje jezika
Lahkotno preskušanje knjižnic
Lahkotno preskušanje lastnih modulov
Stavke tipkamo kot odgovor na “prompt”:
>>> print “Pozdrav vsem"
Pozdrav vsem
>>> x = 12**2
>>> x/2 72
>>> # to je komentar

85. Standardna knjižnica Python
GUI – grafični uporabniški vmesniki
Nizi
Regularni izrazi
Povezljivost s podatkovnimi bazami
HTTP, CGI, HTML, XML
Numeriče obdelave
Razhroščevalnik
objekti
There are modules in the standard library to support all of these functions.

86. ActivePython

87. Vpython – Visual Python
VPython združuje Python, Numerical Python, Tcl/Tk in grafični paket, ki temelji na OpenGL. Je enostaven sistem za programiranje 3D grafike v realnem času.

88. Interaktivne animacije
Visual Python (
Python je prost, interaktiven, objektno usmerjen jezik (spominja na Javo).
Ima preprosto in konsistentno sintakso.
Visual python (vpython) je Pythonov modul, ki izvaja 3D simulacije v realnem času.
Crystal.py
Simulacija kristala

89. Knjige in druga gradiva?
I got tired of cutting and pasting in pictures. This selection is possibly one-third of the Python books on the market in May of 2003.
One way to judge the acceptance of a language is by how many O'Reilly books cover it! Note that there are several O'Reilly books on this page, including "Python in a Nutshell" (a VERY good book), and there are others not shown – "Learning Python" by Lutz, the "Python Cookbook", etc.

90. Kratek učbenik Interaktivna “lupina" Osnovni tipi: števila, nizi
Vsebovalniki: seznami, slovarji, tuples
Spremenljivke
Krmilne strukture
Funkcije in procedure
Razredi in primerki (instance)
Moduli in paketi
Izjeme
Datoteke in standardna knjižnica

91. Interaktivna “lupina”
Lahkotno učenje jezika
Lahkotno preskušanje knjižnic
Lahkotno preskušanje lastnih modulov
Stavke tipkamo kot odgovor na “prompt”:
>>> print “Pozdrav vsem"
Pozdrav vsem
>>> x = 12**2
>>> x/2 72
>>> # to je komentar

92. Števila Običajne stvari Pomikanje in maskiranje v stilu C
12, 3.14, 0xFF, 0377, (-1+2)*3/4**5, abs(x), 0<x<=5
Pomikanje in maskiranje v stilu C
1<<16, x&0xff, x|1, ~x, x^y
Celoštevilčno deljenje
1/2 -> 0 # 1./2. -> 0.5, float(1)/2 -> 0.5
Dolga cela števila, kompleksna števila
2L**100 -> L
1j**2 -> (-1+0j)

93. Nizi "hello"+"world" "helloworld" # konkatenacija
"hello"*3 "hellohellohello" # ponavljanje
"hello"[0] "h" # indeksiranje
"hello"[-1] "o" # (od konca)
"hello"[1:4] "ell" # del
len("hello") 5 # velikost
"hello" < "jello" 1 # primerjanje
"e" in "hello" 1 # iskanje
"escapes: \n etc, \033 etc, \if etc"
'single quotes' """triple quotes""" r"raw strings"

94. Seznami Fleksibilna polja, Isti operatorji kot za nize
a = [99, "bottles of beer", ["on", "the", "wall"]]
Isti operatorji kot za nize
a+b, a*3, a[0], a[-1], a[1:], len(a)
Prirejanje enot in delov enot
a[0] = 98
a[1:2] = ["bottles", "of", "beer"]
-> [98, "bottles", "of", "beer", ["on", "the", "wall"]]
del a[-1] # -> [98, "bottles", "of", "beer"]

95. Še več operacij s seznami
>>> a = range(5) # [0,1,2,3,4]
>>> a.append(5) # [0,1,2,3,4,5]
>>> a.pop() # [0,1,2,3,4] 5
>>> a.insert(0, 42) # [42,0,1,2,3,4]
>>> a.pop(0) # [0,1,2,3,4]
5.5
>>> a.reverse() # [4,3,2,1,0]
>>> a.sort() # [0,1,2,3,4]

96. Slovarji Hash tabele, "asociativna polja" Lookup:
d = {"duck": "eend", "water": "water"}
Lookup:
d["duck"] -> "eend"
d["back"] # sprozi KeyError exception
Delete, insert, overwrite:
del d["water"] # {"duck": "eend", "back": "rug"}
d["back"] = "rug" # {"duck": "eend", "back": "rug"}
d["duck"] = "duik" # {"duck": "duik", "back": "rug"}

97. Še več operacij s slovarji
Ključi, vrednosti, elementi:
d.keys() -> ["duck", "back"]
d.values() -> ["duik", "rug"]
d.items() -> [("duck","duik"), ("back","rug")]
Preverjanje prisotnosti:
d.has_key("duck") -> 1; d.has_key("spam") -> 0
Values of any type; keys almost any
{"name":"Guido", "age":43, ("hello","world"):1, 42:"yes", "flag": ["red","white","blue"]}

98. Podrobnosti o seznamih
Ključev ne smemo spreminjati:
števila, nizi, tuples konstant
Po tvorbi jih ne smemo več spreminjati
Razlog je hashing (tehnika hitrega iskanja)
ne seznami ali drugi slovarji
Te tipe objektov lahko spreminjamo “na mestu"
Ni omejitev pri vrednostih
Ključe lahko navajamo v poljubnem zaporedju
Spet zaradi hashing

99. Tuples ključ = (priimek, ime) tocka = x, y, z # lahko tudi z oklepaji
x, y, z = tocka # razpakiranje
lastname = key[0]
singleton = (1,) # vejica na koncu!!!
empty = () # oklepaji!
V primerjavi tuples s seznami tuples niso spremenljivi

100. Spremenljivke Ni potrebna deklaracija
Potreba po prirejanju (inicializacija)
Uporaba neinicializiranih spremenljivk povzroči izjemo
Ni tipov
if prijateljsko: pozdrav = “Dober dan"
else: pozdrav = 12**2
print pozdrav
Vse so “spremenljivke":
Tudi funkcije, razredi, moduli

101. Pomen referenc Prirejanje dela z referencami
x = y #ne naredi kopije y
x = y # x naslavlja objekt, ki ga naslavlja y
Zelo uporabno; toda previdnost!
Primer:
>>> a = [1, 2, 3]
>>> b = a
>>> a.append(4)
>>> print b
[1, 2, 3, 4]

102. Spreminjanje souporabljenega seznama1 2 3
a = [1, 2, 3] a 1 2 3 b
b = a a 1 2 3
a.append(4) 4 b

103. Spreminjanje celoštevilčnega podatka1
a = 1 a 1
b = a b
new int object created
by add operator (1+1) 2 a
a = a+1
old reference deleted
by assignment (a=...) 1 b

104. Krmilne strukture if pogoj: stavki [elif pogoj: stavki] ... else:
while pogoj:
stavki
for var in zaporedje:
break
continue

105. Zamik skupin V jeziku Python: for i in range(20): if i%3 == 0: print i
print “Zadetek!"
print "---"
V jeziku C:
for (i = 0; i < 20; i++) {
if (i%3 == 0) {
printf("%d\n", i);
if (i%5 == 0) {
printf(“Zadetek!\n"); } }
printf("---\n");
Zadetek!
--- 3 6 9 12 15 18

106. Funkcije, Procedure def ime(arg1, arg2, ...):
"""dokumentacija""" # opcijski opis
stavki
return # iz procedure
return izraz # iz funkcije

107. Primer funkcije def gcd(a, b): "greatest common divisor" while a != 0:
a, b = b%a, a # paralelno prirejanje
return b
>>> gcd.__doc__
'greatest common divisor'
>>> gcd(12, 20) 4

108. Razredi class ime: "dokumentacija" stavki -ali-
class ime(osnova1, osnova2, ...):
...
Stavki so večinoma definicije metod:
def ime(self, arg1, arg2, ...):
Lahko pa so tudi prireditve rezrednih spremenljivk

109. Primer razreda class Sklad: “zelo znana podatkovna struktura…"
def __init__(self): # konstructor
self.items = []
def push(self, x):
self.items.append(x) # ni omejitve
def pop(self):
x = self.items[-1] # kaj se zgodi, ce je prazen?
del self.items[-1]
return x
def empty(self):
return len(self.items) == 0 # Boolov rezultat

110. Uporaba razredov Primerek tvorimo preprosto s klicem konstruktorja:
x = Sklad() # Ni operatorja 'new'!
Klicanje metod primerka z uporabo notacije s piko:
x.empty() # -> 1
x.push(1) # [1]
x.empty() # -> 0
x.push("hello") # [1, "hello"]
x.pop() # -> "hello" # [1]
Uporaba spremenljivk primerka s pomočjo notacije s piko:
x.items # -> [1]

111. Dedovanje class PosebenSklad (Sklad):
“sklad z dodano možnostjo vpoglrda v spodnje elemente"
def peek(self, n):
"peek(0) vrne zgornji element; peek(-1) vrne element pod njim itd."
velikost = len(self.items)
assert 0 <= n < velikost # test predpogoj
return self.items[velikost1-n]

112. Dedovanje (2) class OmejenSklad(PosebenSklad):
“PosebenSklad z omejitvijo velikosti sklada"
def __init__(self, limit):
self.limit = limit
PosebenSklad.__init__(self) # Konstruktor dedovanega razreda
def push(self, x):
assert len(self.items) < self.limit
PosebenSklad.push(self, x) # klic metode dedovanega razreda

113. Spremenljivke primerkov in razredov
class Connection:
verbose = # spremenljivka razreda
def __init__(self, host):
self.host = host # spremenljivka primerka
def debug(self, v):
self.verbose = v # tvorba spremenljivke primerka!
def connect(self):
if self.verbose: # spremenljivka razreda ali primerka?
print "connecting to", self.host

114. Pravila za spremenljivke primerka
Pri uporabi primerka (self.x) je vrstni red iskanja:
(1) primerek, (2) razred, (3) dedovani razredi
Tako je tudi pri iskanju metod
Pri prirejanju preko primerka (self.x = ...):
Vedno tvorimo spremenljivko primerka
Razredne spremenljivke lahko uporabljamo v primerkih
Toda...!
Razredna spremenljivka: ena kopija, ki jo uporabljajo vsi
Spremenljivka primerka: vsak primerek ima svojo

115. Moduli Zbirka stvari v datoteki blabla.py file Uvoz modulov:
funkcije, razredi, spremenljivke
Uvoz modulov:
import re; print re.match("[a-z]+", s)
from re import match; print match("[a-z]+", s)
Uvoz s preimenovanjem:
import re as regex
from re import match as m

116. Paketi Zbirka modulov v direktoriju Imeti moramo datoteko __init__.py
Lahko imamo podpakete
Sintaksa za uvoz:
from P.Q.M import foo; print foo()
from P.Q import M; print M.foo()
import P.Q.M; print P.Q.M.foo()
import P.Q.M as M; print M.foo() # new

117. Lovljenje izjem def deljenje(x): return 1/x def bar(x): try:
print deljenje(x)
except ZeroDivisionError, message:
print “Ne morem deliti z 0:", message
bar(0)

118. Try-finally: Čiščenje
f = open(file)
try:
process_file(f)
finally:
f.close() # se vedno izvede
print "OK" # se izvede le ob uspehu

119. Proženje izjem raise IndexError raise IndexError("k out of range")
try: nekaj naredi except: # lovimo karkoli print "Oops" raise # reraise

120. Objekti File f = open(filename[, mode[, buffersize]) metode:
mode je lahko "r", "w", "a" (kot pri C); privzeto "r"
append "b" za text translation mode
append "+" za read/write open
buffersize: 0=unbuffered; 1=line-buffered; buffered
metode:
read([nbytes]), readline(), readlines()
write(string), writelines(list)
seek(pos[, how]), tell()
flush(), close()
fileno()

121. Standardna knjižnica Jedro: Regularni izrazi: Internet: Razno:
os, sys, string, getopt, StringIO, struct, pickle, ...
Regularni izrazi:
re module; pravila ujemanja v stilu Perl-5
Internet:
socket, rfc822, httplib, htmllib, ftplib, smtplib, ...
Razno:
pdb (debugger), profile+pstats
Tkinter (Tcl/Tk vmesnik), audio, *dbm, ...

122. Izrazi Strukturirano programiranje – Objektno programiranje –
Dogodkovno programiranje -
Strukturirano programiranje – pristop k programiranju, kjer problem postopoma razgrajujemo v enostavnejše probleme
Objektno programiranje – pristop k programiranju, kjer uporabljamo objekte
Dogodkovno programiranje – pristop k programiranju, kjer program razdelimo na dele, ki se izvršijo, ko se zgodi ustrezen dogodek