1. Znanstvena produkcija raziskovalnih skupin v Sloveniji in odmevnost njihovih objav
Dr. Stojan Pečlin

2. Cilji raziskave
Pregled kadrovskih raziskovalnih zmogljivosti, organiziranosti in financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji;
Znanstvena produkcija in odmevnost rezultatov z mednarodno primerjavo (uporaba bibliometrijskih metod);
Vpliv kvalitete revije in mednarodnega soavtorstva na odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu;

3. Objave
Pečlin, S., Južnič, P., Blagus, R., Čižek Sajko, M., Stare, J. (2012) Effects of international collaboration and status of journal on impact of papers. Scientometrics, 93(3),
Pečlin, S., Južnič, P. (2012). Research in fields of medicine in Slovenia - research potentials, funding, and publications. Zdravniški vestnik, 81:
Južnič, P., Pečlin, S., Žaucer, M., Mandelj, T., Pušnik, M., Demšar, F. (2010). Scientometric indicators: peer-review, bibliometric methods and confict of interests, Scientometrics, 85(2), 429–441.

4. Raziskovalna vprašanja
Umeščenost Slovenije na znanstvenem zemljevidu Evrope.
Odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah.
Kvantitativne in kvalitativne meritve kakovosti v znanosti.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

5. Organiziranost, kadrovski raziskovalni potenciali, financiranje in znanstvena produkcija v Sloveniji
Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega evropsko povprečje.
Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi odmevnosti.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

6. Indeks rasti števila raziskovalnih skupin, ločeno po znanstvenih vedah, 2008/1998

7. Število raziskovalcev (FTE), ločeno po znanstvenih vedah

8. Delež raziskovalcev (FTE) posamezne vede v strukturi raziskovalcev vseh ved

9. Sredstva za raziskave izvedene v državnem in visokošolskem sektorju (2007, v evrih na prebivalca, Eurostat)

10. Deleži za raziskave, izvedene v državnem in visokošolskem sektorju, ločeno po vedah (2007, Eurostat)

11. Število znanstvenih objav na milijon prebivalcev v državah EU

12. Relativni faktor vpliva

13. Delež objav po vedah v strukturi vseh objav v obdobju 2005-2009

14. Delež objav na področjih temeljne medicine, klinične medicine, fizike in kemije v strukturi vseh objav v obdobju

15. Objave v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih klinične medicine (2004-2008, WoS)

16. Odmevnost objav v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih klinične medicine ( , WoS)

17. Delež necitiranih objav v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev na področjih klinične medicine ( , WoS)

18. Organiziranost, kadrovski raziskovalni potenciali, financiranje in znanstvena produkcija v Sloveniji
Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega evropsko povprečje.
Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi odmevnosti.

19. Primerjava rezultatov kvantitativnega merjenja in ekspertnega ocenjevanja raziskovalnega dela
Hipoteza: Rezultati evalvacije oziroma rangiranje programskih raziskovalnih skupin s pomočjo bibliometrijskih kazalnikov se ujemajo z razvrstitvijo programov, narejeno na podlagi ekspertnega ocenjevanja preteklih znanstvenih rezultatov.
Ekspertno ocenjevanje rezultatov programov ( ) in nabor bibliometrijskih kazalnikov
Hipoteza:V okviru treh različnih ocenjevalnih sistemov, uporabljenih za evalvacijo projektnih razpisov, je različna usklajenost med odločitvami ekspertnega ocenjevanja in odločitvami, ki bi bile sprejete na podlagi kvantitativnih kazalnikov.
Projektni razpisi 2003, 2005, 2008
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

20. Visokocitirane objave v slovenskem soavtorstvu
Hipoteza: Visoko citirane publikacije v slovenskem (so)avtorstvu so objavljene v visoko rangiranih revijah na določenem raziskovalnem področju.
Hipoteza: Slovenski soavtorji predstavljajo manjšino v mednarodnih soavtorskih timih.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

21. Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na odmevnost objav
Hipoteza: Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so bistveno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah na določenem raziskovalnem področju.
Hipoteza: Odmevnost objav v izključnem oziroma pretežnem slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah je pomembno drugačna od odmevnosti objav, kjer v soavtorskih timih prevladujejo tuji raziskovalci.
rezultati programskih raziskovalnih skupin, ki so v obdobju 2004–2008 delovale na raziskovalnih področjih fizike, kemije, biologije, biotehnologije in medicine
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

22. Deleži programskih raziskovalnih skupin izbranih raziskovalnih področij v strukturi vseh programskih skupin izbranih področij
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

23. Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na odmevnost objav
A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,
B – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine (večina soavtorjev je Slovencev),
C – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev z enim kolegom iz tujine,
D – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine (večina soavtorjev je tujcev),
E – objava v soavtorstvu tujih raziskovalcev, en soavtor pa je Slovenec oziroma zaposlen v slovenski raziskovalni organizaciji.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

24. Povprečno število citatov na objavo v revijah, razvrščenih v četrtine, glede na faktor vpliva revije, ločeno glede na vrsto soavtorstva
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

25. Povprečno število citatov na objavo glede na rang revije objave in vrsto soavtorstva
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

26. Vpliv kakovosti revije in mednarodnega sodelovanja na odmevnost objav
Pet in pol letno ali krajše citacijsko okno
A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,
B +C+D+E – objava v soavtorstvu slovenskih in tujih raziskovalcev.
A+B+C– objava v pretežno slovenskem soavtorstvu,
D+E - objava v pretežno tujem soavtorstvu.
Triletno fiksno citacijsko okno
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

27. Fizika
Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah.
Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine ne vpliva bistveno na rezultat odmevnosti njihovega dela.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

28. Kemija
Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v nižje rangiranih revijah.
Potrditev hipoteze o pomembnem vplivu soavtorstva slovenskih raziskovalcev s tujci na odmevnost njihovega dela v primeru delitve soavtorstev na pretežno domače in pretežno tuje.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

29. Medicina
Ni potrditve hipoteze, da so objave v izključno slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah bistveno bolje citirane od objav v drugih revijah.
Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz tujine, ne glede na način združevanja soavtorstev, bistveno vpliva na rezultat odmevnosti njihovega dela.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

30. Ugotovitve in zaključki - 1
Izrazito hitra rast števila objav.
Rast števila citatov.
Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu financiranja med posameznimi raziskovalnimi področji se odražajo v številu znanstvenih objav in njihovi odmevnosti.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

31. Ugotovitve in zaključki - 2
Vpliv mednarodnega soavtorstva na odmevnost objav slovenskih avtorjev se razlikuje po raziskovalnih področjih.
Na boljšo odmevnost objav v visoko rangiranih revijah glede na objave v drugih revijah pomembno vpliva razvitost področja.
Spremljanje znanstvene produkcije, njene odmevnosti, predvsem v luči mednarodnih primerjav, na osnovi ponovljivih in preverljivih metod.
Zelo na kratko, kaj je bibliometrija SLIDE 2 Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij oziroma objav, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot in jih uporablja kot dejavnike s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost. Za našo nalogo so relevantne publikacije oziroma objave v periodičnih revijah, ki jih indeksira zbirka SCI. V tem delu s terminom objava(v veliki večini) zajemamo znanstvene članke (izvirni, pregledni) in pa vabljena predavanja ali pa znanstveni prispevek na konferenci, če je prispevek objavljen v znanstveni reviji in je bil podvržen recenzentskemu sistemu uredništva revije.
Teh enot je veliko:
1. Publikacije
1.1 Članki (objave raziskovalnih rezultatov v recenziranih znanstvenih in strokovnih revijah)
1.2 Recenzirane knjige (objave raziskovalnih rezultatov v knjigah, ki jih praviloma objavijo komercialne založbe, a so strokovno recenzirane)
1.3 Poglavja v knjigah (prav tako tudi objava raziskovalnih rezultatov v strokovno recenziranih knjigah)
1.4 Objave v recenziranih zbornikih konferenc
2. Vabljena predavanja na pomembnih kongresih
3. Pridobljene raziskovalne naloge in projekti
4. Citiranost (navajanje objav raziskovalnih rezultatov v objavah drugih raziskovalcev) ter še patenti, mentorstva doktoratov itd. (Južnič 1997). Potrebna je tudi ocena kakovosti posamezne objave (Adamič, 1999). Najbolj razširjena oblika znanstvene objave je znanstveni članek. To sta primarni znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, in pregledni znanstveni članek, ki kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in izsledki so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Med znanstvene objave sodi tudi kratek prispevek v znanstvenih revijah, ki nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, in se najpogosteje pojavlja kot predhodno poročilo, kratko sporočilo, pismo uredniku. Tudi vse te oblike kratkega prispevka morajo vsebovati izvirne znanstvene informacije. V kategorijo znanstvenih objav, ki jih upoštevamo kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti, sodi še znanstvena knjiga.
Znanstvena objava je lahko tudi znanstveni referat, ki je v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija, če seveda vsebuje avtorjeve nove raziskovalne izsledke. V kongresnih gradivih so pogosto objavljeni le izvlečki referatov in posterjev. Le–ti pogosto niso recenzirani in nimajo posebnega pomena za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Tudi patenti so v nekaterih znanstvenih disciplinah lahko rezultat raziskovalnega dela, vendar niti patentne prijave niti podelitve patenta v posameznih primerih ne gre jemati za primarne kazalce znanstvene uspešnosti. Razen takrat, ko je spoznanje objavljeno v obliki znanstvenega članka in se torej objava upošteva kot primarni kazalec znanstvene uspešnosti. Vrednotenje posameznih produktov raziskovalnega dela je po posameznih znanstvenih vedah in področjih različno.

32. Hvala za pozornost!