1. Železniško omrežje v Sloveniji
1229 km prog:
50% glavne proge
39% elektrificirane proge
27% dvotirne proge
365 km koridor V
295 km koridor X
Železniško omrežje v Sloveniji

2. Javna agencija za železniški promet Slovenske železnice d.o.o.
Organizacija železniškega sistema v Sloveniji
Vlada RS
Ministrstvo za promet
Javna agencija za železniški promet
Slovenske železnice d.o.o.
Drugi železniški
operaterji
dodeljevanje vlak. poti;
določanje uporabnine;
učinkovitost med. vlak. poti;
dodeljevanje, preklic, odvzem licenc in nadzor;
sprejem voznega reda;
varnostni organ;
The responsibilites for the Slovenian Railway system are shared between the Ministry of transport, the Public Ageny for Rail Transport and the Slovenian Railways.
In terms of railway passenger traffic the Slovenian Railways are performing these services in the general interest, also called public passenger service obligations, which are monitored by the Ministry of transport.
Infrastruktura
Potniški
promet
Tovorni
promet

3. Povprečno štev. potnikov na km dnevno – 2005
Primerjava po državah EU
As compared to other railway passenger markets in Europe, Slovenia is rather behind with regard to the average number of passengers per km of line per day with less than 2000 passengers.
The reason for this is the fact that the Slovenian railway network does not properly and directly connect the potential markets,
It is clear that in this situation an integrated public passenger transport system should be introduced whereby the railway would be its backbone.

4. Potniki in PKM v letih 2005 - 2007 (in 000)
Potniki v 000
Potniški kilometri v 000
2,5%
4,7%
In the last years traffic by rail has increased by 2,5% as to passengers transported and by 4,7% as to passenger kilometres performed.
IMednarodni promet
Notranji promet

5. Cilji Slovenskih železnic Potniški promet
Kot glavni prevoznik izvajati celovito in kakovostno prevozno storitev. Zagotavljati železniške storitve v okviru javnega potniškega prometa Slovenija in v regionalnem čezmejnem prometu.
Postati glavni povezovalni center prometnih tokov na koridorjih V. in X. med jugovzhodom in severozahodom Evrope.
Doseganje poslovnih ciljev s komercialno zanimivimi produkti in ponudbami, kot tudi s ponudbo drugih storitev različnih komercialno zanimivih področjih.
Our vision of Railway Passenger Transport in Slovenia is based on the following elements:
- higher service quality
- efficient services in the general interests,
- promotion of international traffic and
- more attractive products for all market segments.

6. NEVARNOSTI in SLABOSTI, katerih se zavedamo
zastarela železniška infrastruktura/nizka potovalna hitrost;
nizka frekvenca vlakov;
zastarela vozna sredstva;
premajhne kapacitete v prometnih konicah;
zastarel informacijski sistema za obveščanje uporabnikov;
premajhna ponudba dodatnih storitev na vlakih in postajah;
slabe povezave do železniških postaj;
SLABOSTI
We are aware of the threats and weaknesses that we are faced with, as for example, limited budgetary funds and poor accessibility to railway infrastructure as well as insufficient rolling stock
omejevanje proračunskih sredstev;
premajhno upoštevanje dolgoročnih vplivov
eksternih stroškov;
gradnja cestne infrastrukture;
rast motorizacije;
konkurenca tujih operaterjev;
neusklajena prometna politika;
NEVARNOSTI

7. PRILOŽNOSTI in PREDNOSTI, katere izkoriščamo in upoštevamo pri poslovanju
rast ekološke zavesti v družbi;
ukrepi na področju ekologije;
Zastoji na cestah, omejevanje prometa v mestih;
možnost dostopa na tuja železniška omrežja;
integrirani sistem javnega potniškega prometa;
potrebe, zahteve in pravice uporabnikov do kakovostnega
javnega prometa;
PRILOŽNOSTI
we see that challenges for railway operator are growing, due to new opportunities and due to their strengths, such as:
higher ecological awareness of society and
in particular safety and reliability of the railway transport mode.
udobnost prevoza;
varen in zanesljiv prevoz;
možnost množičnih prevozov;
možnost dodatne ponudbe med potovanjem;
boljša izkoriščenost časa potovanja;
nizka poraba energije na prepeljanega potnika;
povezave s tujimi operaterji in omrežji;
ugodna prometna lega na stičišču V. in X. koridorja
PREDNOSTI

8. Obseg opravljenega dela - 2007
16,1 mio prepeljanih potnikov
813 mio opravljenih PKM
Mednarodni promet
All together, the railway carries 16 million passengers and performs 813 million passenger kilometres.
Domestic traffic represents the main share,
but from the revenue point of view international traffic can not be neglected, as it produces 21% of total revenues in passenger traffic.
32,6 mio EUR transportnega prihodka

9. Segmentacija notranjega prometa (število potnikov v letu 2007)
The main segments of inland traffic are represented by young people, among them school children/students, and by adults, mainly daily commuters.
85% abonetskih vozovnic za mlade

10. Mednarodni promet po državah (št
Mednarodni promet po državah (št. prepeljanih potnikov – odprava, prispeli potniki in v tranzitu 2006)

11. Javni promet v Sloveniji (opravljeni potniški kilometri)
1996
2007
VLAK
33%
VLAK
BUS
74%
The main share in the modal split within public transport is still held by bus transport with 74% but it has been decreasing by 9,4% per year
whereas railway transport has been showing an increase of 2,7%.
Železniški potniški promet se povečuje za 2,7% letno
Javni cestni promet pada za 9,4% letno
BUS

12. Rast števila privatnih avtomobilov v Sloveniji/na 1000 prebivalcev
+68%
The negative element of the market tendency is a strong growth of the number of private cars.
During the last two decades it increased by 68%, which means that every second Slovenian has a car.
povečanje števila avtomobilov na 1000 prebivalcev za 68% (od 289,41 na 487,60 avtomobilov) v zadnjih 15 letih,
skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije ima osebni avtomobil

13. Modal split – NOTRANJI PROMET (deleži v PKM)
VLAK
BUS
AVTO
Therefore the modal split share of transport by car is the highest and even higher than the EU average in 2004.
The railways have the lowest modal split share, but the positive fact is that it has been increasing.
EU modal split (2004):
AVTO
78%
BUS
8,6%
VLAK
6,4%
drugi
(metro,
tram….) 7%

14. Eksterni stroški potniškega prometa
eksterni stroški: stroški nesreč, hrup, emisije ogljikovega dioksida, prometni zastoji, klimatske in okoljske spremembe…..
avtomobilski promet prispeva v povprečju trikrat večjo vrednost eksternih stroškov kot enakovreden prevoz z vlakom. (študija UIC)
Izračun eksternih stroškov na podlagi INFRAS (External costs of transport, Final report Zürich/Karlsruhe, October 2004):
Taking into account the negative effects of the cars for environment, the calculation shows that approximately
46,5 euro/1000 passenger kilometres would be saved in case of shifting car users to rail.
46,5€/1000 PKM = ocenjeni prihranki pri eksternih stroških, če bi preusmerili uporabnike osebni avtomobilov na železnico

15. Primerjava povprečnih cen za potovanje z vlakom, avtobusom in osebnim avtomobilom (za 40 relacij v lokalnem prometu (do 60 km) in regionalnem/daljinskem prometu (nad 60 km)
Regionalni promet
Lokalni promet
Inspite of the fact that travelling by bus and car is more expensive, as findings of an analysis made for 40 destinations in Slovenia show, the passengers choose these transport modes.
In our opinion this is due to an insufficient offer of rail services. As already said the reasons can also be found in the difficult accessibility to the rail network and in the fact that an integrated public transport system has not yet been established.
bus/vlak avto/vlak
potovanje z avtobusom je v povprečju dražje za 58% kot z vlakom; indeks je še večji na kratkih relacijah (166);
Potovanje z osebnim avtomobilom je v povprečju za 45% dražje kot z vlakom, na daljših relacijah je osebni avto dražji za 75%;

16. Strateški cilji
sodelovanje v okviru integriranega javnega prometa z enotnim informacijskim sistemom, usklajenimi voznimi redi ter enotno vozovnico;
vlak postane hrbtenica ponudbe kakovostnega javnega prometa, kot alternativa osebnemu prevozu;
komercializacija postaj – prestopnih točk javnega prometa s ciljem razvoja storitve v skladu s potrebami uporabnikov;
nakup novih voznih sredstev (motorne garniture in potniški vagoni);
modernizacija sistema odprave potnikov (ticketing);
novi produkti-povezave v notranjem in mednarodnem prometu;
ponudba stimulativnih tarif in sodelovanje v okviru mednarodnih povezav;
intenzivno sodelovanje z drugimi prevozniki in akterji prometa ter lokalnimi skupnostmi;
večji poudarek na promociji in izboljšanju ugleda ;
Therefore, reinstatement of an integrated public transport system is one of our main strategic goals. Rail should be its backbone.
New Way

17. Izboljšati rezultat iz poslovanja (EBIT)
Do leta 2015 prepeljati 18,3 mio potnikov (za 13% več kot leta 2007) oziroma 20,2 mio potnikov do leta 2020 (za 24% več kot leta 2007)
Izboljšati rezultat iz poslovanja (EBIT)
Povečanje kakovosti in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov, in sicer delež dobrih, prav dobrih in odličnih ocen iz ankete kakovosti povečati na 85% (v letu 2007 je znašal 80,48%, povprečna ocena pa 3,43, ki je precej boljša kot leta 2006, ko je znašala 3,35)
New Way

18. Ključni dejavniki uspeha
Ponudba usmerjena k potnikom:
vozni red, ki upošteva potrebe potnikov, hitrejši vlaki in taktni promet
več vlakov ob vikendih
Tržne aktivnosti usmerjene v pospeševanje prodaje:
stimulativna tarifa, prodajno promocijske akcije
izboljšanje medijske prepoznavnosti
sodobnejši distribucijski kanali
nagrajevanje prodajnega osebja
Nujne izboljšave infrastrukture (brez infrastrukturnih omejitev)
dvotirne proge na določenih linijah
sodobne prestopne točke za vlake in druge vrste prevoza
posodobitev sistema obveščanja
zniževanje stroškov Infrastrukture (npr.: zastarel operativni sistem zahteva prezasedenost postaj z osebjem,…)
doseganje pričakovane kakovosti, v nasprotnem primeru plačilo uporabniku infrastrukture
New Way

19. Nekatere stranske proge nadomestiti z avtobusi:
Višje tarife:
cene JGS so še vedno pod državnim nadzorom (kar se predvideva tudi v prihodnje) in se zvišujejo letno le za stopnjo inflacije;
neomejeno oblikovanje novih ponudb (višina popusta), če je Pogodba št. 3 na vlakovni km in ne na PKM;
Nekatere stranske proge nadomestiti z avtobusi:
obseg dela v potnikih na nekaterih stranskih progah ne opravičuje železniško storitev, zato bi morali nadomestiti z avtobusi oz. vzpostaviti 'mešano' storitev, npr. avtobus izven konic, vlaki samo v konicah;
Boljša integracija z ostalimi vrstami prevoza:
bočno-kapilarno napajanje z avtobusi do proge, železniška postaja bi morala postati center mobilnosti za vse različne vrste prevoza;
Boljša transparentnost stroškov in prihodkov:
lažje zagotavljanje razvoja storitev in sprejemanja odločitev;
stroški in prihodki po progah bi pripomogli k lažji določitvi višini nadomestil za JGS in uporabnino;
New Way

20. Povprečna starost voznih sredstev:
Modernizacija voznih sredstev za povečanje konkurenčnosti železniškega potniškega prometa
Among the obstacles for increasing our performance the obsolete and insufficient number of rolling stock for passenger transport have also to be mentioned.
Using rolling stock that is 30 years old or even older can only mean not be attractive for potential passengers and not to be able to compete with other transport modes.
Povprečna starost voznih sredstev:
elektromotorne garniture (3 EMG z nagibno tehniko in 30 EMG) - 4/5 let
diezelmotorne garniture - 29 let
lokomotive - 30,5 let
potniški vagoni - 46,5 let

21. Plan nabave voznih sredstev (po investicijskem programu)
Število planiranih elektro in dizelmotornih garnitur in potniških vagonov
Tip
EMG 14
DMG 6
Vagoni 30
Therefore our plan is to purchase new rolling stock by 2014.
Unfortunately, we did not have the understanding of Slovenian authorities for taking advantage of structural European funds offered for purchase of new rolling stock to be used for public transport.
Vrednost investicije = 133 mio EUR
Finančni viri::
45% posojilo komercialnih bank
50% EUROFIMA
5% lastna sredstva

22. Ticketing/sistemi odprave potnikov
Odprava ročne prodaje z nabavo mobilnih terminalov in novih stacionarnih terminalov ter aplikacije za prodajo vozovnic
projekt je v zaključni fazi (odprava ročne prodaje)
Nadgradja oz. nadaljevanje projekta Ticketing
avtomati (kartomati) za prodajo vozovnic,
spletna prodaja
potrjevalniki vozovnic

23. Pospeševanje prodaje
Vzpostavitev transfernih cen za interne prevoze (vozne olajšave)
Fleksibilnejše določanje tarif v notranjem potniškem prometu
Oblikovanje tržnih oz. globalnih cen v regionalnem čezmejnem prometu
večje medijsko pojavljanje (oddaje, časopisi, revije, katalog,…)
segmentiranje ponudb glede na potrebe posameznih skupin uporabnikov (mladi, starejše osebe, dnevni migranti, poslovni potniki, turistična potovanja)
aktivnejše sodelovanje z društvi, šolami, agencijami, idr. posameznih segmentov potencialnih uporabnikov

24. uvedba kartic za posamezne segmente (starejši in upokojenci, mladi, poslovni potniki)
pospeševanje prodaje abonentskih vozovnic z različnimi prodajno promocijskimi akcijami (družinski popust pri nakupu več abonentskih)
Vzpostavitev informacijskih točk zunaj železniških postaj (trgovski centri, turistične agencije, letališča)
Priprava atraktivnih promocijskih publikacij
Uvedba posebne ponudbe, pri kateri potniki zbirajo točke za posamezno potovanja; določeno število točk jim prinaša dodatne ugodnosti (po vzoru Miles&More letalskih prevoznikov)
Vključitev v mednarodne allianse
Vzpostavitev rednega šolanja blagajniškega in prodajnega osebja (prodajni predstavniki, agencije)

25. Nadaljevanje projekta Ticketing
Izdelava aplikacije za elektronske mesečne in druge terminske relacijske vozovnice
Sodobni načini plačevanja (elektronski denar, SŽ kreditna kartica)
uvedba sodobnih distribucijskih kanalov (e-prodaja/naročanje, kartomati, telefonska prodaja)
Outsourcing (širitev prodajne mreže z zunanjimi izvajalci)
Razširitev aktivnosti v Info centrih
Centralizirana in posodobljena organizacija agencijskih vlakov in drugih vlakov po naročilu
Vzpostavitev baze ključnih kupcev

26. Vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa
Aktivnosti usmerjene v pridobitev dolgoročne (10-15 let) pogodbe za JGS
Sprememba Zakonodaje (Uredbe)
Skupne poslovne funkcije z avtobusno postajo Ljubljana
Sodelovanje z drugimi operaterji
Sodelovanje v projektu MOL-CIVITAS skupaj z LPP –enotna vozovnica
Uvedba novih postaj in postajališč – intermodalnih prestopnih točk