1. Ljubljana, 3/3 - 2009 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si
Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov
SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV
Ljubljana, 3/
Katja Pavlič Škerjanc,
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Program prvega dne Čas Aktivnost 09.15 – 09.30 Uvod 09.30 – 11.00
09.15 – 09.30
Uvod
09.30 – 11.00
Od medpredmetnega povezovanja k integrativnemu kurikulu: Osmislitev (Katja Pavlič Škerjanc)
09.30 – 09.45
Uvodna refleksija udeležencev
09.45 – 10.30
Predavanje: Osmislitev kurikularnih povezav (kaj – zakaj – čemu)
10.30 – 11.00
Delavnica 1: Osmišljanje kurikularnih povezav
11.00 – 11.30
Odmor
11.30 – 13.45
Integrativni kurikul: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav (Katja Pavlič Škerjanc)
11.30 – 13.00
Predavanje: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav
13.00 – 13.45
Delavnica 2: Umeščanje kurikularnih povezav v sistem (Razvrščanje po danih kriterijih)
13.00 – 15.00
15.00 – 17.15
Načrtovanje kurikularnih povezav: Organizacijski izvedbeni vidiki (Katja Pavlič Škerjanc)
15.00 – 15.45
Predavanje: Organizacijski izvedbeni vidiki na makro (šola kot celota) in mezo ravni (posamična povezava)
15.45 – 17.15
Delavnica 3: Izvedbeni načrt (brez didaktične, tj. mikro ravni) za dani primer kurikularne povezave

3. Začetno neželeno stanje
INTEGRATIVNI KURIKUL
Kurikul, osredinjen
na predmete
INTEGRATIVNI
KURIKUL
Začetno neželeno stanje
Končno želeno stanje ?
GEO GL
ŠVZ
KEM
SLO ZG PS
INF AN NE
FIL
KEM
SOC
MAT
BIO
BIO
SOC
GEO
LUM PS
FIZ ?
INF ZG
LUM GL
SLO
MAT
FIZ AN ZG NE
ŠVZ
FIL ?

4. SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV
ENOPREDMETNE
monodisciplinarne
VEČPREDMETNE
pluridisciplinarne
INTRAdisciplinarne
MULTIdisciplinarne
INTERdisciplinarne
vertikalne
horizon-talne
delne
celovite
celovite = kroskurikularne

5. SODELOVALNO POUČEVANJE
IZMENJAVA IDEJ
DISKUSIJSKE SKUPINE
MEDSEBOJNA OPAZOVANJA
SKUPNE UČNE DEJAVNOSTI
IZMENJAVE UČITELJEV
TIMSKO POUČEVANJE:
timsko poučevanje tipa B
SODELOVALNO POUČEVANJE
Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.
Japonski pregovor
►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO
POUČEVANJE

6. SODELOVALNO POUČEVANJE :
SKUPNE FAZE
Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole. Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura.
Faze
Vrste
Načrtovanje
Izvajanje
Vrednotenje
refleksija–evalvacija
Sodelovalno poučevanje
Timsko poučevanje B
Timsko poučevanje A

7. KURIKULARNE POVEZAVE: Usposobitev
Kaj?
Kaj kurikularne povezave so?
“Morfologija”
Vrste, oblike, obseg…?
Kako?
Kdo? S kom? Kdaj? Kje?
“Sintaksa” : Kako jih načrtujemo, izvajamo in ugotavljamo njihovo uspešnost?

8. INTEGRATIVNI KURIKUL: sistemski pristop
CELOTA
GIMNAZIJSKI
KURIKUL
DELI
Predmeti
Nepredmetni deli:
obvezne izbirne vsebine
obšolske dejavnosti…
MEDSEBOJNI ODNOSI
med deli celote - interakcije med predmeti:
► zakonitosti – “pravila” ►
KURIKULARNE POVEZAVE

9. MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi
Kategorije kurikularnih povezav so:
povezovalni elementi (kaj vzpostavlja povezavo, ti. organizing elements)
ravni povezovanja (število in medsebojni odnos v povezavo vključenih predmetov)
obseg povezanosti (globina in širina povezanosti glede na celotni kurikulum)

10. MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi
Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo:
vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)
dejavnosti (npr. branje, pisanje …)
didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje, projektni pristop)
uporabe učnih orodij (npr. IKT)
miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills)
posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)
(makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

11. KOMPETENČNI PRISTOP KOMPETENCA VSEBINSKA ZNANJA PROCESNA ZNANJA
Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja
Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki)
Stališča in vrednote
KOMPETENCA
(sposobnost,
zmožnost)
STALIŠČA IN VREDNOTE

12. KLJUČNE KOMPETENCE Kako jih razvijati:
Sporazumevanje v maternem jeziku
Sporazumevanje v tujih jezikih
Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji
Digitalna pismenost
Učenje učenja
Socialne in državljanske kompetence
Samoiniciativnost in podjetnost
Kulturna zavest in izražanje
Kako jih razvijati:
predmetno (s posameznimi predmeti
oz. znotraj posameznih predmetov)
“medpredmetno” - kroskurikuralno ?

13. INTEGRATIVNI KONTINUUM
0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij
 NAVEZOVANJE
POVEZOVANJE 
integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz. konceptov
integracija s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov
integracija s pomočjo skupnega problemskega (ključnega, bistvenega) vprašanja
integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

14. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: ENOPREDMETNE POVEZAVE
ENOPREDMETNA POVEZAVA
= intradisciplinarna, monodisciplinarna, predmetna povezava
Intradisciplinarna povezava je povezava, ki obstaja znotraj predmeta in v prvi vrsti pomeni integracijo vsebinskih in procesnih znanj, spretnosti in veščin, stališč in vrednot (kompetenčni pristop), pa tudi marsikaj več (sistematično uveljavljanje specifičnih ciljev ali didaktičnih pristopov na ravni šole kot celote, kolegialno učenje …).
Intradisciplinarna povezava terja sodelovalno poučevanje, vendar je izbor oblik zelo širok in prožen. Možne oblike so:
skupne priprave (letne ali sprotne), izvedene v okviru predmetnega aktiva,
enotne naloge za preverjanje in/oz. ocenjevanje znanja (za predmet kot celoto ali le pri nekaterih učiteljih),
skupne učne dejavnosti pri istem predmetu v več oddelkih,
izmenjave učiteljev, pa tudi
rotacijsko in interaktivno timsko poučevanje.
Minimalni nujni pogoj je skupno načrtovanje in vsaj končna refleksija oz. evalvacija, možna pa je tudi skupna izvedba (timsko poučevanje), ki zahteva tudi
sprotno refleksijo.

15. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: VEČPREDMETNE POVEZAVE
VEČPREDMETNA POVEZAVA
= pluridisciplinarna; medpredmetna, multidisciplinarna, interdisciplinarna povezava
Večpredmetna povezava je tista, ki obstajajo med več predmeti (tj. med dvema, več ali vsemi predmeti).
Multidisciplinarna je tista večpredmetna povezava, ki ohranja učnociljno in izvedbeno ločenost v tradicionalne discipline oz. šolske predmete.
Multidisciplinarna povezava pomeni, da sodelujoči predmeti nimajo integriranega cilja, ampak dosegajo nek cilj, ki jih medsebojno povezuje, po disciplinarno ločenih poteh (epistemološko in izvedbeno, tj. organizacijsko in didaktično).
Interdisciplinarna je tista večpredmetna povezava, ki z dogovorjenim povezovalnim elementom/elementi poveže sicer ločene in samostojne predmete, ključna razlika v primerjavi z multidisciplinarno povezavo pa je v skupnem, že integriranem učnem cilju.

16. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: VEČ-, MEDPREDMETNE POVEZAVE
Medpredmetna kurikularna povezava je multidisciplinarna ali interdisciplinarna večpredmetna povezava, katere temeljne značilnosti v celoti sovpadajo z sodobnimi pojmovanji znanja in učenja ter z najučinkovitejšimi didaktičnimi pristopi k učenju in poučevanju.
Medpredmetno povezovanje je značilnost in nujni pogoj integrativnega kurikula, v katerem je učni proces:
usmerjen v učenca,
spodbuja njegovo aktivno vlogo,
omogoča doseganje taksonomsko višjih učnih ciljev, še zlasti razvijanje kritičnega mišljenja in problemske obravnave,
upošteva in spodbuja multiperspektivni pristop k reševanju problemov.

17. VEČPREDMETNE POVEZAVE: Dva, več ali vsi učitelji dveh, več ali vseh predmetov?
predmeti se povezujejo na ravni vsebine (deklarativna znanja); znotraj predmeta se seveda cilji dosegajo na procesni način, med predmeti pa na tej ravni ni povezave
predmete povezuje skupna dejavnost, metoda, pristop, tehnologija (veščine – spretnosti – procesna znanja); lahko je skupna tudi vsebina, ampak praviloma ne vsem sodelujočim predmetom; vsak predmet se lahko na druge navezuje z drugim povezovalnim elementom
predmete povezuje reševanje skupnega življenjsko resničnega problema (zmožnosti – kompetence: vsebine, veščine oz. spretnosti, strategije, vrednote)
Multidisciplinarna povezava
Interdisciplinarna povezava 1. stopnje
Interdisciplinarna povezava 2. stopnje

18. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: HORIZONTALNE IN VERTIKALNE P.
Kurikularna povezava je HORIZONTALNA ali vodoravna, če obstaja med oddelki istega letnika:
v okviru istega predmeta (tj. enopredmetna povezava),
med različnimi predmeti (tj. večpredmetna povezava) v oddelku ali med oddelki.
Kurikularna povezava je VERTIKALNA ali navpična, če obstaja med različnimi (praviloma zaporednimi) letniki:
med različnimi predmeti (tj. večpredmetna povezava).

19. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.
Povezava je glede na obseg povezanosti DELNA ali parcialna, če
se izvaja znotraj enega predmeta (t.i. enopredmetna povezava) le v enem ali nekaj (torej ne vseh) oddelkih iste generacije (tj. se načrtuje kot večletna znotraj istega predmeta oz. v več in različnih oddelkih v istem šolskem letu pri enem učitelju ipd.),
povezuje dva ali nekaj predmetov (t.i. večpredmetna povezava) le v enem ali nekaj (torej ne vseh) oddelkih iste generacije.
Enopredmetna delna povezava: Ne zadeva (izvajanja) predmeta kot celote oz. v vseh oddelkih vseh letnikov, torej ne terja sodelovanja vseh učiteljev predmeta na šoli.
Večpredmetna delna povezava: Ne zadeva kurikula kot celote oz. ne povezuje vseh/večine predmetov in vseh oddelkov oz. vseh/večine učiteljev na šoli.

20. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.
KROSKURIKULARNA ali celovita povezava je tista, ki preči celotni kurikul in poveže izvajanje enega predmeta med oddelki v letniku in med letniki (npr. medkulturna komunikacija kot učni cilj pri pouku vseh tujih jezikov v vseh oddelkih in vseh letnikih; razvijanje medijske pismenosti kot povezovalni učni cilj pri vseh predmetih v vseh letnikih in oddelkih), povezuje vse predmete (oz. večino predmetov), lahko pa tudi nepredmetne dele kurikula (dejavnosti, npr. obvezne izbirne vsebine v naši sedanji gimnaziji) v oddelku in med oddelki v vseh letnikih.
Enopredmetna kroskurikularna povezava zadeva predmet kot celoto oz. izvajanje predmeta v vseh oddelkih in letnikih in povezuje vse učitelje predmeta na šoli.
Večpredmetna kroskurikularna povezava zadeva kurikul kot celoto oz. povezuje vse/večino predmetov in vse oddelke oz. vse/večino učiteljev na šoli.

21. Mali pojmovnik kurikularnih povezav: TRANSDISCIPLINARNOST
V literaturi se ta termin včasih uporablja kot sinonim za interdisciplinarnost s posebnim poudarkom na skupnem, integriranem učnem cilju.
Pri večini avtorjev pa transdisciplinarnost pomeni združevanje tradicionalnih disciplin oz. predmetov v nove discipline oz. predmete tako, da se meje med njimi zabrišejo. Cilji, vsebine, dejavnosti, procesi itd. tradicionalnih predmetov oz. disciplin se nedeljivo združijo v nove entitete. Takšni so nekateri novi izbirni predmeti, npr. v gimnaziji okoljska vzgoja in evropske študije v evropskih oddelkih.
Timsko (interaktivno ali rotacijsko) poučevanje je v teh primerih izhod v sili, ključna zahteva je dodatno strokovno usposabljanje učiteljev, katerih temeljna strokovna usposobljenost je v eni ali več izhodiščnih disciplinah.

22. Refleksija – Delovni list 3: Razumevanje pojmov
Preizkusite, kako razumete ključne pojme sistema kurikularnih povezav. Pojasnite pojme, ki se pojavljajo v spodnji preglednici, in jim poiščite ustrezne sopomenke (slovenske ali tujke).
(GLEJ DELOVNI LIST)

23. KAKOVOST KURIKULARNIH POVEZAV: Bistvene vs. naključne (dobre) lastnosti
Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi,
predvsem pa morajo biti kurikularne povezave
skladne z učnimi cilji kurikula in predmetov oz. s pričakovanimi učnimi dosežki/rezultati in nacionalnimi standardi znanja in
vključevati vse korake učenja in vse faze učnega procesa (vključno z ugotavljanjem doseganja ciljev - s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov) ter
prenosljive v nove učne situacije (na druge dijake in učitelje).

24. Osmislitev kurikularnih povezav: PREVERITEV CILJEV POVEZAV?
Sito smiselnosti:
Dosegljivost cilja na predmetni ravni:
Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega predmeta ne more doseči sam (→KOMPETENCE!)
Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni:
Cilji, ki jih učitelj sam ne more doseči tako dobro (celovito, poglobljeno ipd.)
Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave:
“Ekonomičnost” vloženega dela?
Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

25. Ustreznost kurikularnih povezav
Za določanje oz. ugotavljanje ustreznosti kurikularnih povezav uporabimo naslednje 4 filtre oz. kriterije:
Koliko učni cilj(i) kurikularne povezave (raziskovalnega vprašanja, teme, koncepta ipd.) razvija(jo) trajno razumevanje (znanje)?
Koliko je učni cilj kurikularne povezave pomemben znotraj stroke/discipline (za stroko/disciplino)?
Kolikšna je njegova zahtevnost (za dijaka ob upoštevanju njegove razvojne stopnje in predznanja – kognitivna zahtevnost cilja; za izvedbo – didaktično, materialno, organizacijsko ipd.)?
Koliko je učni cilj avtentičen in s tem relevanten za dijaka (koliko življenjsko resničen je zanj oz. kako se dijak lahko z njim identificira; ali so uporabljene avtentične metode in učne situacije; je tudi publika avtentična – torej še kdo razen oz. poleg učitelja)? Koliko možnosti daje za dijakovo aktivno udeležbo?

26. Kurikularne prioritete – prirejeno po Wigginsu 1998
Vredno je vedeti…
zanimiva znanja
(izbirni in dodatni cilji)
pomembna znanja
(obvezni cilji)
Nujno je vedeti…
trajna znanja
enduring
understanding
Trajno vrednost ima…
Kurikularne prioritete – prirejeno po Wigginsu 1998

27. Ali vaš pes grize? ali UMETNOST ZASTAVLJANJA VPRAŠANJ
Kakovost našega mišljenja se kaže
v kakovosti naših vprašanj.
The quality of our thinking is given in the quality of our questions.
Richard Paul, Critical Thinking Concepts and Socratic Principles
(The Miniture Guide to the Art of Asking Essential Questions

28. ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ (postavljanje, formuliranje vprašanj, spraševanje…)
“Ko ste se naučili, kako si zastavljate relevantna in ustrezna vprašanja, ste se naučili učiti se in nihče več vam ne more preprečiti, da bi se naučili, kar želite ali morate vedeti.”
Neil Postman in Charles Weingartner,
Teaching as a Subversive Activity

29. Temeljna/Priporočljiva literatura
Tanja Rupnik Vec in Alenka Kompare, KRITIČNO MIŠLJENJE V ŠOLI, Zavod RS za šolstvo, 2006
(Tretje poglavje: Spraševanje, str )
Zora Rutar Ilc, PRISTOPI K POUČEVANJU, PREVERJANJU IN OCENJEVANJU, Zavod RS za šolstvo, 2003
(Bistvena vprašanja – izhodišče procesnega pristopa, str. 57 sqq.)

30. Bistvena vprašanja (t.i. essential questions)
Učinkovitost vsake učne izkušnje oz. učnega procesa je odvisna od kakovosti (bistvenega) vprašanja,
ki ga postavi učitelj učencem, da usmerja njihovo učenje oz.
ki si ga zastavijo učenci, da usmerjajo svoje učenje.
Poimenovanje/termin: Grant Wiggins in the Coalition of Essential Schools (1980)
Prevod: bistvena vprašanja (ključna? vodilna? temeljna?) .

31. Značilnosti bistvenih vprašanj
Bistveno vprašanje naslavlja izjemno pomemben problem (vsebino, temo…); izhaja iz želje posameznika, da bi razumel problem, ki je zanj pomemben.
Na bistveno vprašanje se ne da odgovoriti s preprostim da/ne, odgovori niso nikoli enoznačni, končnega odgovora (“edinega pravilnega”) sploh ni. Odgovori se spreminjajo skladno s časom, prostorom in okoliščinami…
Odgovora ni mogoče najti, ampak ga lahko le ustvarimo.
Na disciplinarni ravni bistveno vprašanje zadeva jedrne, zgodovinsko najpomembnejše, večno aktualne in praviloma tudi najbolj kontroverzne teme posamezne vede (trajna znanja, t.i. enduring understandings).

32. Značilnosti bistvenih vprašanj
Raziskovanje, v katero nas usmerja bistveno vprašanje, pa je praviloma interdisciplinarno, saj vprašanje na ta ali oni način zadeva resnične življenjske probleme, ki so kompleksni, in zato zadovoljivih odgovorov ni mogoče iskati s perspektive ene same discipline.
Iskanje odgovorov na bistveno vprašanje terja več kot zgolj razumevanje, predvideva tudi neke vrste akcijo: izbiro med več možnostmi, odločitev za ukrepanje ipd.
Bistvena vprašanja so na vrhu Bloomove taksonomije: od učencev terjajo, da VREDNOTIJO (izberejo med več možnostmi na osnovi jasnih kriterijev), SINTETIZIRAJO (oblikujejo novo rešitev ali drugačno različico dane ga primera), ANALIZIRAJO (na osnovi členitve - s pomočjo podpornih vprašanj, npr. o odnosih med deli neke celote ipd.- pridejo do poglobljenega razumevanja problema).

33. Značilnosti bistvenih vprašanj
Za iskanje odgovorov na bistvena vprašanja učenci potrebujejo – in hkrati z /vodenim/ iskanjem odgovorov tudi pridobivajo in razvijajo - temeljne kognitivne spretnosti “za 21. stoletje”:
kritično mišljenje (t.i. critical thinking skills),
kreativno mišljenje (t.i. creative thinking skills),
zmožnost reševanja problemov (t.i. problem-solving skills),
sposobnost sprejemanja odločitev (t.i. decision-making skills).

34. Kognitivne veščine za 21.stoletje
Kreativno mišljenje
Problemsko mišljenje
Sprejemanje odločitev
Kritično mišljenje

35. Značilnosti bistvenih vprašanj
Učenci z iskanjem odgovorov na bistvena vprašanja gradijo novo znanje ter pri tem navezujejo na svoje predznanje, pridobljeno v šoli, in znanje, pridobljeno z drugimi življenjskimi izkušnjami.
Na bistvena vprašanja je mogoče iskati odgovore le s pomočjo novih vprašanj, tudi novih bistvenih vprašanj Večinoma pa so to t.i. podporna oz. subsidiarna vprašanja, ki so različno poglobljena – med njimi so tudi taka, ki zadevajo zgolj zbiranje informacij - in jih različni avtorji različno razvrščajo, npr:
deklarativna (dejstvena, vsebinska) vprašanja; konvergentna vprašanja; divergentna vprašanja; evalvacijska vprašanja; kombinirana vprašanja (Daniel Lindley 1997, dop. 2007):
deklarativna vprašanja, konceptualna vprašanja (konvergentna, divegentna in evalvacijska), provokativna vprašanja (H. Lynn Eruckoson 2007)

36. Delavnica 2 – Delovni list 4: Umeščanje kurikularnih povezav v sistem
Zamislite si, da ste nosilec večpredmetne kurikularne povezave. Gotovo je ne morete v celoti načrtovati sami, imate pa kar nekaj idej o tem, kateri predmeti bi lahko sodelovali in/oz. katere kolege bi pritegnili k sodelovanju. Izdelajte okvirni opis večpredmetne kurikularne povezave ter si pri tem pomagajte z morfologijo kurikularnih povezav in spodnjo preglednico.
(GLEJ DELOVNI LIST)