1. Ψ pogled na kompetenco učenje učenja: razvoj učne samoregulacije
Sonja Pečjak
Filozofska fakulteta v Ljubljani

2. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
ZNANJE --- KOMPETENCA
KLJUČNE KOMPETENCE V PROCESU FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA:
(Evropski parlament in Svet /962/ES, L 394/10)
KOMPETENCA
stališča
motivacija
ZNANJE
ZNANJE
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

3. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Kompetence, ožje vezane na posamezno predmetno področje:
- sporazumevanje v jeziku 1 (maternem jeziku),
- sporazumevanje v tujem jeziku,
- matematična kompetenca.
Medpredmetne kompetence:
- multimedijska kompetenca (IKT kompetenca),
- kompetenca UČENJE ZA UČENJE
UČENJE ZA UČENJE VSEŽIVLJENJSKO
UČENJE
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

4. Kompetenca “Učenje za učenje”
“…dispozicija in sposobnost za:
- ORGANIZIRANJE in USMERJANJE lastnega učenja,
- za učinkovito UPRAVLJANJE S ČASOM pri učenju,
za PRIDOBIVANJE, PROCESIRANJE, VREDNOTENJE in ASIMILACIJO NOVEGA ZNANJA,
za UPORABO novega znanja in spretnosti v različnih kontekstih (v družini, šoli, službi, družbi)”.
(Evropski parlament in Svet /962/ES, L 394/10)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

5. Prenova gimnazij – vloga ŠSS
ključne kompetence
socialne učenje načrtovanje in
spretnosti učenja vodenje kariere
skupno: samoregulacija (lastnega vedenja, učenja, vodenja kariere)
metakognitivne sposobnosti (načrtovanje, spremljanje,
vrednotenje)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

6. samoregulacijsko učenje
oblika učenja, ki
omogoča razvoj kompetence “učenja za učenje”
samoregulacijsko učenje
… osrednji psihološki konstrukt 90-ih let (M. Boekarts, 2002)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

7. Značilnosti samoregulacijskega učenja - SRU
(Pintrich in DeGroot, 1990; Pressley in McCormick, 1995):
sposoben uporabnik,
jasen cilj,
ustrezno vedenje.
Kaj je SRU?
… gre za mišljenje, čustva in vedenje posameznika, ki so sistematično usmerjeni k doseganju njegovih ciljev.
(ZIMMERMAN & SCHUNK, 1994)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

8. SRU vključuje regulacijo (Zimmerman, 1989) na treh področjih:
KOGNICIJE
… kontrola kognitivnih strategij učenja
MOTIVACIJE IN EMOCIJ
… kontrola in sprememba motiv. prepričanj (samoučinkovitosti, ciljne orientacije)
… kontrola emocij in afektov (npr. bojazni)
VEDENJA
… kontrola različnih virov (časa, okolja, socialnih virov pomoči).
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

9. Ali je vsako samostojno učenje SRU?
Samoregulacijsko učenje je učenje, pri katerem učenec sam zavestno regulira proces učenja do končnega cilja (rešitve problema).
Samoregulacijski učenci pojmujejo učenje kot
sistematičen proces, ki ga imajo pod kontrolo.
(PRESSLEY IN GHATALA, 1995; SCHUNK in ZIMMERMAN,
2003)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

10. 2. Kaj je omogočilo razvoj konstrukta SRU?
Razvoj kognitivne  od 60-ih let dalje
razvoj metakognitivne znanosti v 70-ih in 80
letih (Flavell in Kluwe)
kognitivne teorije učenja
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

11. Metakognicija Flavell (1979):
Metakognicija je:
… mišljenje o mišljenju/ znanje o kognitivnih pojavih.
Njegov model metakognicije ima štiri elemente:
metakognitivno znanje, védenje (mišljenje o tem, kaj vem);
metakognitivna spretnost, strategija (mišljenje o tem, kaj trenutno delam);
metakognitivna izkušnja (mišljenje o mojem trenutnem kognitivnem in afektivnem stanju);
mišljenje o cilju/nalogi.
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

12. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Kluwe (1982):
Metakognicija ima dve značilni lastnosti:
mišljenje posameznika o tem, da nekaj ve o lastnem mišljenju in mišljenju drugih (metakognitivno deklarativno znanje);
mišljenje posameznika o tem, da lahko spremlja in regulira lasten tok mišljenja (metakognitivno proceduralno znanje). = IZVRŠILNI PROCESI:
- procesi spremljanja toka mišljenja - MONITORNIG
- procesi uravnavanja toka mišljenja - REGULATION
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

13. Kognitivne teorije učenja
kognitivno-konstruktivistične teorije učenja
… znanje je subjektivni konstrukt posameznika, do katerega pride z lastno aktivnostjo (Piaget, Bartlett).
Kognitivne sheme = temeljne enote učenja
(pojmovne mreže)
Proces učenja:  ozaveščanje obstoječih kognitivnih
shem (shem predznanja)
 izgradnja novih kognitivnih shem/pojmovnih mrež
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

14. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
socialno kognitivne teorije učenja (Bandura, Vigotski)
potek procesa učenja v socialnem kontekstu, pomembni socialni vplivi iz okolja.
Pomembno:
- opazovanje in posnemanje modela (modelno
učenje);
- učenje z aktivno udeležbo bolj kompetentnega posameznika – učitelja/vrstnika (v območju bližnjega razvoja – OBR)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

15. SAMOSTOJNO UČENJE = SAMOREGULACIJSKO UČENJE
Schunk in Zimmerman (2001):
zavedanje in namernost uporabe SR
samousmerjevalna povratna zanka (načrtovanje – spremljanje – evalvacija)
motivacija za samoregulacijo učenja
Razlogi pomanjkanja samoregulacije --- OKOLJE: potreba po proaktivnem delovanju okolja
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

16. Primeri samoregulacijskega učenja Schunk in Zimmerman (2001)
KATEGORIJE pri SRU:
Izbira cilja in načrtovanje
Spremljanje pri učenju
Samoevalvacija
PRIMER:
Pred pisanjem spisa naredim načrt.
Za kontrolno se začnem učiti tri dni prej.
Za izdelavo referata pregledam literaturo v šolski in javni knjižnici.
Nove strokovne besede poiščem v slovarju ali vprašam učitelja.
Odstavek, ki ga nisem razumel, preberem še enkrat.
Preverim pravilnost matematičnih nalog v priloženih rešitvah.
Preverim ima domače branje vse potrebne elemente.
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

17. 3. MODELI SRU UČENJA model Zimmermana (1998) Potek SRU …
model D. Butler in Winneja (1995)
model M. Boekarts (1997)
model C. Weinstein in L. Hume (1998)
model B. Hofer, C. Yu in Pintricha (1998)
model Zimmermana (1998)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

18. Zimmermanov model SRU (1998)
IZVEDBA IN ZAVESTNA
KONTROLA
1. Samokontrola
-osredotočenost
-samopoučevanje
2. Samoopazovanje
-spremljanje samega sebe
PREDHODNO
RAZMIŠLJANJE
Analiza naloge:
- postavljanje ciljev
- izbira strategij
2. Motivacijska prepričanja
- kompetentnost
- ciljna usmerjenost
- notranja motivacija
SAMOREFLEKSIJA
1. Presojanje samega sebe
- samovrednotenje
atribucije
2. Reakcije na lastno učenje
- čustvene reakcije
- prilagajanje
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

19. Kognitivne učne strategije
= ključni element SRU.
Kaj so?
… kognitivni načrt, usmerjen k doseganju učnega cilja (PRESSLEY, 1990).
Zaporedje (miselnih) korakov pri predelavi učne snovi. (Pečjak in Gradišar, 2002)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

20. Najpogostejša delitev strategij
Ponavljanja zapomnitev učne snovi
- ponavljanje učnega gradiva (pol-glasno, tiho)
- podčrtavanje
- sumiranje=povzemanje glave ideje iz snovi (ustno
ali pisno)
Elaboracijske razumevanje
- mnemotehnike
- zapiski (najpomembnejših idej iz snovi v povezavi s
predznanjem)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

21. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Organizacijske razumevanje
a) kategorizacija informacij iz gradiva (bolj pomembno – BISTVO; manj pomembno)
b) grafično prikazovanje gradiva
c) klasifikacija gradiva po določenih kriterijih (npr. podobnosti in razlike, vzroki – posledice, …)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

22. a) Strategija iskanja bistva Paukova strategija (Pauk, 1973)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

23. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
b + c) Grafični prikazi
Miselni vzorec
Hierahična pojmovna mreža
Vennov diagram + primerjalna matrika
Časovni trak
Zaporedje dogodkov
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

24. SAMOREGULACIJSKO UČENJE ZNANJE
DEKLARATIVNO ZNANJE
(vsebinsko znanje; znanje o…; VEDETI KAJ) +
PROCEDURALNO ZNANJE
(znanje kako; VEDETI KAKO)
ZNANJE O OKOLIŠČINAH
(kdaj in kako uporabiti proceduralno znanje, da pridemo do vsebinskega znanja; VEDETI KDAJ IN ZAKAJ)
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

25. 3. RAZVOJ SAMOREGULACIJSKIH SPRETNOSTI/ZMOŽNOSTI
razvoj teh spretnosti ne poteka avtomatično z dozorevanjem (maturacijo) +
spretnosti učenec ne prevzema pasivno iz okolja
potreben je sistematičen razvoj
samoregulacijskih spretnosti
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

26. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Kako?
Indirektni/posredni pristop
učitelj s svojim načinom poučevanja, vodenja in usmerjanja učencev razvija SR spretnosti učencev
ovire: - usmerjenost učiteljev predvsem v učne vsebine
- (pre)majhno znanje učiteljev o učnih strategijah
Avtomatični transfer od učitelja na učenca je majhen (ga ni).
Direktni/neposredni pristop
- intervencijski programi –
učitelj, ŠSD ali učitelj + ŠSD
direktno razlagajo, modelirajo, urijo spretnosti SRU in oblikujejo okolje, ki
spodbuja uporabo teh spretnosti
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

27. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Model razvoja SRU (Pearson in Gallagher, 1983) (iz knjige: Pečjak, Gradišar (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ)
OPAZOVANJE …………………….. POSNEMANJE …………………SAMOREGULACIJA
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

28. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Vloga ŠSD
1.ŠSD kot član šolskega razvojnega tima (ŠRT)
2. Posvetovalni model dela ŠSD:
Učitelj in ŠSD kot partnerja skupaj
načrtujeta,
udejanjata/izvajata,
evalvirata
razvoj kompetence učenje učenja
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

29. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Naloge ŠSD
Ozaveščati učitelje, da kompetenčna naravnanost omogoča večji transfer znanja, spretnosti, …. PREDAVANJE
Pomagati učiteljem pri načrtovanju in izvajanju programov za razvoj kompetence učenje učenja
Koordinirati intervizijsko/e skupino/e (učitelje s šole) pri evalvaciji izvedenih programov
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS

30. Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS
Viri:
Hacker, D.J., Dunlosky, J., Graesser, A.C. (1998). Metacognition in educational theory and practice. Mahwah, NJ: LEA
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pintrich, P.R. in De Groot, E.V. (1990). Motivational and self-regulated learning components of classroom academic performance. Journal of Educational Psychology, 82(1),
Schunk, D. H. in Zimmerman, B.J. (2001). Self-regulated learning and academic achievement: Theoretical perspectives. Mahwah, NJ: LEA
10. november 2008
Seminar "Razvoj kompetence učenje učenja" Ljubljana, ZŠRS