1. IMPLEMENTACIJA SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM (TSA) V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
IMPLEMENTACIJA SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM (TSA) V SLOVENIJI
Jasna Radić, podsekretarka
Direktorat za turizem
Ljubljana, 29. november 2007

2. Metodologija TSA
Kaj je TSA (SRT)? Metodologija satelitskih računov za turizem je najbolj razdelan in celovit pristop k ocenjevanju ekonomskega pomena turizma v določenem gospodarstvu. Je sistem računovodskih konceptov sprejetih s strani OZN, UNWTO in OECD, ki so namenjeni merjenju turističnih proizvodov in storitev v skladu z mednarodnimi standardi. So nadgradnja ali dodatek (satelit) nacionalnim računom, ki celovito spremlja monetarne tokove turističnega povpraševanja in ponudbe.
Osnovni namen metodologije TSA:
Izdelava verodostojnega statističnega pregleda turizma na nivoju narodnega gospodarstva,
Izdelava ocene o pomenu turizma na narodnogospodarski ravni, primarno skozi delež turizma v celotnem BDP-ju in delež turizma v ustvarjeni dodani vrednosti,
Ocena posrednih učinkov turizma na preostale gospodarske sektorje,
Izdelava ocene o pomenu turizma z vidika zaposlovanja in trga delovne sile,
Mednarodna primerljivost rezultatov.

3. Sestava metodologije TSA in viri
Sistem TSA tvori 10 tabel:
1- 4 tabele povpraševanja
5 in 6 tabeli ponudbe
Tabela 7 – zaposlovanje
Neobvezni tabeli 8 (turistična vlaganja v osnovna sredstva)
in 9 (skupna poraba javnih sredstev za namene turizma po nivojih in funkcijah javne uprave)
Tabela 10: nedenarni kazalci
Viri podatkov:
primarni: Podatki SURSa, STO, Banke Slovenije, Ajpes, idr.
sekundarni: razgovori s strokovnjaki z različnih področij, podatki o potrošnji v večjih turističnih podjetjih, podatki o prihodkih in odhodkih turističnih agencij, podatki igralnic o obiskovalcih (kraj bivanja), podatki DARSa o dnevnih prehodih cestninskih postaj, podatki o prodaji bencina, idr.

4. Osnovna opredelitev metodologije TSA
Tourism Satellite Accounts – Recommended Methodological Framework (TSA-RMF) [2000] (Skupno so ga pripravili na UNWTO, OECD in Eurostat)
Je v postopku nadgradnje:
Na spletnih straneh UNWTO so sprejemali komentarje.
V februarju 2008 ga bodo predali Statističnemu komiteju ZN.
European Implementation Manual on TSA [2002] (Eurostat)
3 priročnike o TSA pripravlja UNWTO [ ] : za pripravljavce podatkov, za uporabnike in za izobraževalce
“Best practices guide” pripravlja Eurostat [2009] : kot “knjiga receptov” za evropske TSA. V sklopu tega projekta bodo v letu 2008:
izvedli primerjalno analizo o TSA v državah članicah EU,
organizirali delavnice in opravljali individualne konzultacije.

5. Implementacija TSA v EU
Evropska komisija priporoča uvedbo metodologije TSA vsem državam članicam.
Njeno implementacijo podpira tudi z nepovratnimi sredstvi (do 30% vrednosti projekta) (V Sloveniji smo prejeli sofinanciranje projekta v letih 2004 in 2007).
Doslej je 11 držav članic EU implementiralo to metodologijo (v glavnem s podporo EU): Avstrija, Belgija, Finska, Francija (nekoliko se razlikuje), Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska (nekoliko se razlikuje), Nizozemska.
V 6 državah članicah so pričeli z delom na implementaciji (Republika Češka, Madžarska, Italija, Ciper, Velika Britanija in Irska).
2 državi članici sta pripravili šele študijo izvedljivosti.

6. Faze implementacije TSA v Sloveniji
Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem
Od leta 2009: SURS
(po programu dela)
Mednarodni inštitut za turizem
Ekonomska fakulteta Ljubljana
Redno spremljanje po metodologiji TSA v 3-letnih intervalih
TSA za leto 2003 z ekstrapolacijo za leto 2006
TSA za leto 2000
Študija izvedlji-vosti
2001
2004
2007
2009

7. Projekt “Ocena ekonomskega obsega in pomena turizma v Sloveniji za leto 2003 in ekstrapolacija rezultatov za leto 2006”
Naročnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Izvajalec: Ekonomska fakulteta Ljubljana
Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije

8. Namen projekta
MG je kot uporabnik statističnih podatkov projekt naročilo z
namenom:
zagotoviti makroekonomske agregate, s katerimi bo mogoče izraziti obseg in ekonomski pomen turizma v Sloveniji,
pridobiti mednarodno primerljive podatke o vplivu turizma na nacionalno gospodarstvo za lažjo primerjavo z drugimi državami in ustrezno umestitev slovenskega turizma na svetovni turistični zemljevid,
strokovni in širši javnosti predstaviti dejanski pomen turizma v nacionalnem gospodarstvu,
iz opravljenih analiz v okviru projekta dobimo tudi podlage za lažje odločanje pri kreiranju turistične politike.
Projekt je usmerjal Strokovni projektni svet SRT (MG, SURS,
STO, UMAR, BS, TGZ).

9. Splošna načela in specifike ocen TSA za Slovenijo
Načela izvajalcev
projekta:
Sledili so priročniku za implementiranje in predpisanemu metodološkemu okviru
Temeljili so na predhodnih študijah
Nadgradili so metodologijo in vire
Zanesljivost
Transparentnost
Značilnosti Slovenije:
Malo in odprto gospodarstvo
Raznolike privlačnosti in aktivnosti
Veliko število dnevnih turistov (domačih in tujih)
Veliko število tranzitnih turistov
Veliko malih ponudnikov, a malo velikih turističnih podjetij
Dobro statistično spremljanje turizma, ustrezni podatki
Siva ekonomija –precej, a ni uradno statistično zajeta

10. Rezultati projekta – pomen turizma v letu 2003
Turistična dodana vrednost: 824 mio EUR
Delež turistične dodane vrednosti v DV gospodarstva: 3,82%
Turistični BDP: mio EUR
Delež čistega turizma v BDP v celotnem slovenskem BDP: 4,94%
zaposlenih v turizmu (3,94% vseh zaposlenih v Sloveniji)
Neposredna turistična proizvodnja (brez poslovnih potovanj): mio EUR
Proizvodni multiplikator: 1,75. Če se proizvodnja v turističnih dejavnostih v povprečju poveča za 100 EUR, se proizvodnja v celotnem gospodarstvu v povprečju poveča za 175 EUR.
Multiplikator dodane vrednosti: 2,01

11. Rezultati projekta – pomen turizma v letu 2003
Skupni učinki turističnih dejavnosti:
BDP v gosp. kot posledica turističnih dejavnosti.: mio EUR
Delež BDP učinkov turizma v skupnem BDP Slovenije: 7,72%
DV ustvarjena v gospodarstvu zaradi turistične aktivnosti:
1.426 mio EUR
Delež v skupni DV gospodarstva kot posledica turističnih dejavnosti: 6,6%
Celotna proizvodnja v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti: mio EUR.
Skupno število zaposlenih v gospodarskih panogah povezanih s turizmom (vključno s transportom) : (10,1% vseh zaposlenih)

12. Ekstrapolacija za leto 2006
Turistična dodana vrednost: mio EUR (32% povečanje glede na leto 2003).
Delež turistične DV v dodani vrednosti gospodarstva: 4,11% (indeks glede na 2003: 108)
Turistični BDP: mio EUR (37% več kot v letu 2003)
Delež čistega turizma v BDP v celotnem slovenskem BDP: 5,5%
(indeks glede na leto 2003: 111)
zaposlenih v turizmu (7% več kot v letu 2003)
(3,99% vseh zaposlenih v Sloveniji)
Skupnih učinkov turizma za 2006 raziskovalci niso izračunali, saj gre le za ocene, ki ne temeljijo na dejanskih podatkih. O njih lahko sklepamo (tako da učinke pomnožimo z indeksi rasti ).

13. Ugotovitve
Turizem je večinsko izvozna dejavnost (prinaša nov denar v domače gospodarstvo).
V obdobju se je turizem zelo pospešeno razvijal.
Rast turističnih dejavnosti je bila hitrejša od rasti ostalih gospodarskih panog.
Turizem ima velik ekonomski pomen v nacionalnem gospodarstvu, ki se je v obravnavanem obdobju še povečal.
Turizem ima močan vpliv na zaposlenost, saj so turistične storitve in proizvodi visoko delovno intenzivni.

14. Primerjava rezultatov s tujino
Nekatere države niso implementirale vseh TSA tabel, nekatere
uporabljajo metodologijo, ki odstopa od priporočil UNWTO.
(Vir podatkov v grafu: Eurostat, EF).

15. Priporočila za nadaljnje spremljanje turizma po metodologiji TSA v Sloveniji
Nadaljevati z uporabo TSA metodologije za spremljanje turizma v Sloveniji.
Posebej spremljati potrošnjo domačih rezidentov za prostočasne in sprostitvene aktivnosti (kot v Avstriji).
Aplicirati metodologijo TSA za posamezne ožje opredeljene segmente turizma (npr. igralništvo, idr.).
Pristopiti k izdelavi regionalnih TSA.
Upoštevati specifiko TSA pri izvedbi kakršnihkoli anket turistov.
Pri anketah zajeti tudi denarne, ne samo fizične podatke.
Bolj poglobljeno spremljati enodnevne obiskovalce.
Bolj poglobljeno spremljati tranzitni turizem.
Turistično gospodarstvo prosimo za sodelovanje pri raziskavah in analizah (ankete, delavnice, ipd.).
On the basis of our experience with the compilation of the TSA for Slovenia 2003 we present the following recommendations regarding future TSA work: 1) continue using the TSA approach for monitoring of development of the Slovenian tourism. 2) Especial dilligence should be dedicated to domestic consumption regarding leisure activities. 3) TSA methodology should be applied to narrower segments of the tourism sector. 4) We encourage implementation of regional TSA for Slovenia. 5) The needs of TSA should be taken into accound in all tourism-related statistical activities, especially survey preparation. 6) Tourism field surveys should gather more monetary data, instead of being mostly limited to physical indicators. 7) More dilligence should be focused on same-day visitors. 8) Transit tourism should be researched more in depth.

16. Predstavitev rezultatov projekta in metodologije
Delavnica v okviru SEP na temo “Merjenje ekonomskih učinkov turizma v državah članicah SEP” v Dolenjskih Toplicah, v organizaciji MG-DT (zaključki posredovani na UNWTO, Eurostat in SEP) (oktober 2007),
Novinarska konferenca s predstavitvijo projekta (oktober 2007),
Upravni odbor Turistično-gostinske zbornice (november 2007),
SURS, Statistični sosvet za turizem (november 2007)
10. Slovenski turistični forum (december 2007),
Spletne strani MG,
Spletne strani Srednjeevropske pobude (SEP)
Zloženka (v začetku leta 2008).

17. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
Hvala za pozornost !