1. MEHANSKE LASTNOSTI LESA
Interno gradivo!
V učne namene zbrala in uredila Gabi Dolenšek
Natančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!

2. MEHANSKE LASTNOSTI LESA TRDNOST LESA TRDOTA LESA
JE NAJVEČJA NAPETOST,
KI NASTANE V TELESU OB
PORUŠITVI
TRDNOST
LESA
TRDOTA LESA
JE SPOSOBNOST, DA
SE UPIRA SPREMEMBI
OBLIKE IN PORUŠITVI
ZARADI DELOVANJA
ZUNANJIH SIL
JE ODPOR LESA
PROTI PRODIRANJU
TRŠEGA TELESA VANJ

3. TRDOTA LESA HB=F/S DOLOČANJE TRDOTE PO BRINELLU ODPOR LESA
HB – trdota N/mm2
F – sila
S – površina odtisa
kroglice
DOLOČANJE
TRDOTE
PO BRINELLU
ODPOR LESA
PROTI OBRABI
(stopnice, pragovi,
parket,..)
gost les
suh les
prečni prerez .
JE ODPOR LESA
PROTI PRODIRANJU
TRŠEGA TELESA VANJ
NA PREČNEM
PREREZU TRŠI LES
KOT NA R ALI T
VEČJA GOSTOTA –
VEČJA TRDOTA
KASNI LES –
TRŠI OD RANEGA
BOLJ SUH LES – TRŠI
VEČ LIGNINA - TRŠI
TRDOTA LESA
TRDI LESOVI
macesen
javor
jesen
hrast
hreh
bukev
beli gaber
gvajak
MEHKI LESOVI
jelka
smreka
topol
kostanj
lipa
breza
jelša
balza

5. metoda po Brinellu
Jekleno kroglico s premerom 10 mm vtisnemo v les s konstantno silo: pri mehkih lesov s silo100 N, pri srednje trdih lesovih 500 N in pri zelo trdih lesovih s silo 1000 N. Brinellska trdota je razmerje med uporabljeno silo in površino odtiska HB = F/A v N/mm2.
metoda po Janki.
Jekleno kroglico s premerom 11,3 mm vtisnemo v les do ekvatorja. Površina odtiska je tedaj 1 cm2. Trdota je definirana kot sila, ki je potrebna za vtiskanje kroglice do ekvatorja ali kot razmerje med silo in površine vtiska.
Trdota je odvisna od smeri preskušanja: pri anizotropnem lesu je trdota prečne površine 1,5 - 2,5 x večja od trdote trangencialne ali radialne površine. Tangencialna površina je nekoliko trša od radialne površine .

6. Brinell Hardness Test
The Brinell test was devised by a Swedish researcher at the beginning of the 20th century.
The test comprises forcing a hardened steel ball indentor into the surface of the sample using a standard load as shown in Fig.1(a). The diameter/load ratio is selected to provide an impression of an acceptable diameter. The ball may be 10, 5 or 1mm in diameter, the load may be 3000, 750 or 30kgf, The load, P, is related to the diameter, D by the relationship P/D 2 and this ratio has been standardised for different metals in order that test results are accurate and reproducible. For steel the ratio is 30:1 - for example a 10mm ball can be used with a 3000kgf load or a 1mm ball with a 30kgf load. For aluminium alloys the ratio is 5:1. The load is applied for a fixed length of time, usually 30 seconds. When the indentor is retracted two diameters of the impression, d 1 and d 2 , are measured using a microscope with a calibrated graticule.and then averaged as shown in Fig.1(b).

8. Janka Steel Ball Hardness Test For Wood
The Janka Hardwood Scale was invented in 1906 by Gabriel Janka { }, an Austrian wood researcher and is an adaptation of the Brinell Hardness Test for metals. The American Society for Testing and Materials {ASTM} standardized the test in 1927.
The Janka Hardness Test measures how hard wood is. It measures the pounds of force (lbf) required to drive in a steel ball with a diameter of millimeters {0.444 inches} into the wood to half its diameter. The higher the number the harder the wood. This procedure was chosen so that the result would leave an indention of exactly 100 square millimeters {0.16 square inches} in size.
It is one of the best ways to determine how easily a particular wood species will dent, ding, scratch and wear. It also suggests how difficult a species will be to saw, plane, route, sand, nail and work in general.
The hardness of wood usually varies with the direction of the wood grain. When testing is done on the surface of a plank, perpendicular to the grain, the test is said to be of side hardness. Any particular wood species will deviate in hardness from one piece of lumber to another. The below numbers are an average side hardness with the wood at 12% moisture content. Most pieces of wood in the same specie will be plus or minus 10% of the below numbers.

11. NAPETOSTI V LESU s=F/S - NAPETOST - N/m2=Pa N/mm2=MPa
LES OBREMENIMO Z ZUNANJO SILO –
LES SE UPIRA SPREMEMBI –
V LESU NASTANEJO NAPETOSTI
- NAPETOST
- N/m2=Pa
N/mm2=MPa
DINAMIČNA OBREMENITEV
STATIČNA OBREMENITEV
TLAČNA OBREMENITEV
NATEZNA OBREMENITEV

13. s=F/S NATEZNI PREIZKUS -leseno palico (l) vpnemo
-obremenimo na nateg v osni smeri
-palica se podaljša za raztezek, ki ga merimo
-palica se DEFORMIRA
-les se upira deformacijam – v njem nastanejo
NAPETOSTI
s=F/S

14. ELASTIČNE DEFORMACIJE
PLASTIČNO OBMOČJE
V LESU NASTANEJO TRAJNE –
PLASTIČNE DEFORMACIJE
PROPORCIONALNA
MEJA
V ELASTIČNEM
OBMOČJU VELJA
HOOKOV
ZAKON
ELASTIČNO OBMOČJE
PO PRENEHANJU OBREMENITVE SE
LES POVRNE V PRVOTNO OBLIKO –
ELASTIČNE DEFORMACIJE

15. HOOKOV ZAKON Raztezek (specifična deformacija)
ZAKON VELJA
V ELASTIČNEM
OBMOČJU
Raztezek (specifična deformacija)
je premosorazmeren z napetostjo.
E-mera za TOGOST materiala
-odpor materiala proti elastični
deformaciji
-višji E- manjša sprememba
oblike
– ELASTIČNA NAPETOST (N/m2=Pa, N/mm2=MPa)
– SPECIFIČNA deformacija
E – modul elastičnosti (N/mm2= MN/m2=MPa)

16. PRI NORMALNI TEMPERATURI PRI LESU Z VIŠJO GOSTOTO
KO SILA DELUJE V SMERI
LESNIH VLAKEN
MODUL
ELASTIČNOSTI - E
JE VEČJI
PRI NORMALNI TEMPERATURI
ČE JE LES SUH
ČE JE RAST PRAVILNA
PRI LESU Z VIŠJO GOSTOTO

17. DOPUSTNA NAPETOST VARNOSTNI KOLIČNIK = Določajo jih predpisi in
standardi!
V izdelkih izkoriščamo le del
trdnosti materiala!
DOPUSTNA
NAPETOST
Nahaja se v območju elastičnih deformacij!
VARNOSTNI KOLIČNIK =
Je razmerje med največjo napetostjo v materialu in dopustno napetostjo.
Lesene konstrukcije od 2 do 15.

18. eel – elastična def.. ezad -zadržana def. PRIMERI? evis -viskozna def.
LEZENJE
RELAKSACIJA –
POPUŠČANJE
SILE NE POVEČUJEMO-
DEFORMACIJA PA SE
S ČASOM POVEČUJE
eel – elastična def..
ezad -zadržana def.
evis -viskozna def.
PRIMERI?

19. MEHANSKE LASTNOSTI LESA SO BOLJŠE:
če je les gostejši
če je les bolj suh (velja v higroskopskem
območju – do TNCS)
če je temp. normalna
MEHANSKE LASTNOSTI LESA SO
BOLJŠE:
v smeri lesnih vlaken
IGLAVCI – ožje branike
VENČASTO POR. LISTAVCI –
širše branike
če je les pravilno raščen,
Brez napak

20. ODVISNOST TRDNOSTNIH LASTNOSTI
OD VLAGE

21. STRIŽNA
UPOGIBNA
TRDNOST
LESA
TLAČNA
NATEZNA

22. RAZLOŽI – POJASNI!
Zgradba celične stene
Celulozno ogrodje
Snop celuloznih molekul
Urejeni deli celuloz – kristaliti
Neurejeni deli – amorfni
Higroskopnost celuloze
Nabrekanje in krčenje lesa – trdnost lesa in vezana voda
Krčitvena anizotropija

23. -les z ravnim potekom lesnih vlaken -manj gost les (iglavci)
NAJLAŽJE SE CEPI:
-les z ravnim potekom lesnih vlaken
-manj gost les (iglavci)
-vlažen les
-v smeri trakov - radialno
CEPLJENJE LESA
Je razdvajanje lesa v smeri
lesnih vlaken.
PREDNOSTI?
SLABOSTI?
IZDELKI?

24. http://www. swst. org/teach/teach2/properties2
UČNO GRADIVO V ANGLEŠČINI