1. Nacionalni reformni program 2011-2012 April 2011 
Nacionalni reformni program April 2011
Pametna rast
Vključujoča rast
Trajnostna rast

2. Ostale razvojne politike Poročanje
Dec
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Ostale razvojne politike
Poročanje
Fiskalni nadzor
Države
članice
oddajo PS
Komisija
pripravi
“Letno poročilo
rasti"
oddajo NRP
Priprava
KOMISIJA
pripravi ocene
PS in NRP
ECOFIN
prispevek za
ekonomski
svet
Ocena
Politična odgovornost
Horizontalni nadzor
EVROPSKI SVET
sprejme
mnenje o
Sveti
Pripravijo
priporočila
državam članicam
na mikro in
makro področju
Politična
odgovornost
Države članice
sledijo
priporočilom
Komisija izvaja
stalni nadzor nad
implementacijo
EU SEMESTER
Izvajanje

4. EU - Priporočila Sloveniji OECD - Priporočila Sloveniji
Makro
Zmanjšanje splošnega javnofinančnega strukturnega primanjkljaja in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti ob upoštevanju staranja prebivalstva in predvsem z reformo pokojninskega sistema
Vzdržna konsolidacija javnih financ (dosledno izpeljati vsa načrtovana znižanja izdatkov)
Nadaljnja celostna reforma pokojninskega sistema (ker predlagana reforma ne bo zadoščala za pokritje pričakovanih potreb po financiranju)
Pametna rast
Povečanje konkurence v sektorju storitev in odpravljanje pomanjkljivosti v poslovnem okolju
Spodbujanje inovacijske sposobnosti in povečanje skupnih vlaganj v R&R
Preusmeritev vlaganja v človeški kapital k dejavnostim z višjo dodano vrednostjo, predvsem na področju terciarnega izobraževanja
Več sredstev bi morali preusmeriti v terciarno izobraževanje, na nižjih stopnjah izobraževanja pa povečati učinkovitost porabe sredstev (uvedba šolnin, skupaj s posojili; združevanje šol in širitev šolskih okolišev ter upoštevanje drugih socialno-ekonomskih vidikov)
Okrepiti napredek na področju tehnologije in učinkovitosti z reformo politik za spodbujanje inovacij, poslovnega okolja, ki bi bilo prijaznejše do neposrednih tujih investicij
Vključujoča rast
Povečanje prožnosti v prid izboljšanja delovanja trga dela in zagotavljanje boljše usklajenosti plač in produktivnosti
Usklajevanje potreb trga dela in kvalifikacij
Zmanjšanje segmentacije na trgu dela
Večjo konkurenčnost Slovenije v mednarodnem okolju bi lahko dosegli z omilitvijo varovanja zaposlitve in znižanjem višine minimalne plače glede na srednjo vrednost plače

6. Makroekonomski okvir Realna rast v %, brez ukrepov 2009 2010 2011n
Bruto domači proizvod
-8,1
1,2
2,2
2,6
2,3
Izvoz
-17,7
7,8
6,9
6,7
6,3
6,0
5,9
Uvoz
-19,7
6,6
5,1
5,2
4,8
4,7
Zasebna potrošnja
-0,8
0,5
0,7
1,0
Bruto investicije v osnovna sredstva
-21,6
-6,7
2,9
4,5
3,0
2,0
Državna potrošnja
0,8
0,6
Realna rast v %, z ukrepi
2009
2010
2011n
2012n
2013n
2014n
2015n
Bruto domači proizvod
-8,1
1,2
1,8
2,2
2,3
2,8
Izvoz
-17,7
7,8
6,9
6,7
7,0
7,1
7,2
Uvoz
-19,7
6,6
4,7
6,0
5,9
6,1
6,2
Zasebna potrošnja
-0,8
0,5
0,6
0,9
1,4
Bruto investicije v osnovna sredstva
-21,6
-6,7
1,9
4,5
5,0
Državna potrošnja
3,0
0,8
-1,3
-1,5
-0,2
-0,4
Vir: Projekcije pomladanske napovedi, marec 2011

7. Fiskalni okvir v mio EUR (z ukrepi) Prihodki sektorja država (mio EUR)
Odhodki sektorja država
Ciklično prilagojeni saldo sektorja država
(% BDP)
Primarni saldo sektorja država
Primanjkljaj sektorja država
Konsolidiran javnofinančni dolg
2010
15.676
17.663
-1.550
-1.414
-1.987
13.703,9
v % BDP
43,5
48,98
-4,3
-3,9
-5,5
38,0
2011
16.244
18.260*
-1.396*
-1.357
-2.016*
15.913,6
44,2
49,7*
-3,8**
-3,7
-5,5*
43,4
2012
16.762
18.252
-1.155
-722
-1.490
17.403,3
47,7
-3,0
-1,9
45,2
2013
17.324
18.501
-927
-429
-1.177
18.580,2
43,0
45,9
-2,3
-1,1
-2,9
46,1
2014
17.881
18.743
-719
-116
-862
19.442,2
42,3
44,3
-1,7
-0,3
-2,0
2015
18.529
19.006
-445
301
-476
19.918,3
41,7
42,7
-1,0
0,7
44,8
Vir: Program stabilnosti, dopolnitev 2011, za 2015 ocena Ministrstva za finance
* Zgornja meja javnofinančnih odhodkov in javnofinančni deficit za leto 2011 zajemata tudi vrednost državne dokapitalizacije NLB d.d., saj je ta zaradi izkazanega negativnega poslovnega izida banke opredeljena kot državna pomoč. Dokapitalizacija statistično definirana kot kapitalski transfer in ne kot finančna transakcija. To pomeni, da je neposredno prišteta k javnofinančnim odhodkom in deficitu. Deficit v letu 2011 bi se s tem povečal za 0,7% BDP.
** Dokapitalizacija ne bo vplivala na ciklično prilagojeni saldo, v kolikor bo šlo za enkratni, izredni oziroma t.i. »one off« dogodek in če banka v 2011 ne bo več izkazovala negativnega poslovnega izida.

8. Stroški na enoto proizvoda
Vir: SURS, UMAR

9. Rast plač
Vir: SURS, UMAR

10. NACIONALNI REFORMNI PROGRAM
(2011: 3,05 mrd EUR,
2012: 3,15 mrd EUR )
PAMETNA RAST:
- 3 % BDP se bo investiralo v R&R,
- Delež osipnikov ne bo presegel
5 %,
- 40 % mlade generacije bo imelo diplomo terciarnega izobraževanja.
01 Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti
(2011: 269 mio EUR,
2012: 212 mio EUR )
04 Izobraževanje in šport
(2011: 373 mio EUR,
2012: 397 mio EUR)
02 Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba
(2011: 695 mio EUR,
2012: 659 mio EUR)
05 Kultura
(2011: 18 mio EUR
2012: 20 mio EUR)
VKLJUČUJOČA RAST:
- Zaposlenih bo 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let,
- število revnih bomo zmanjšali za
03 Trg dela
(2011: 329 mio EUR,
2012: 329 mio EUR)
10 Socialna varnost**
(2011: 565 mio EUR,
2012: 564 mio EUR)
TRAJNOSTNA RAST:
- Izpolnjeni bodo podnebni/energetski cilji »20/20/20«.
06 Promet in prometna infrastruktura
(2011: 345 mio EUR,
2012: 400 mio EUR)
07 Energetika
(2011: 52 mio EUR,
2012: 60 mio EUR)
09 Okoljska in prostorska politika
(2011: 148 mio EUR,
23012: 274 mio EUR)
PROGRAM STABILNOSTI IN RASTI
(2011: 18,26 mrd EUR,
2012: 18,25 mrd EUR )
Ocenjene vrednosti za z ukrepi 2011/2012:
Rast BDP : 1,8% / 2,2%
Rast zaposlenosti:
-1,6 % / -0,9%
Inflacija: 3% / 2,7%
Scenarij za leto z vladnimi ukrepi 2011/2012 :
Deficit: -5,5%* / -3,9%
Javni dolg: 43,4% / 45,2%
2011: 16,8%
2012: 17,8%
* Z dokapitalizacijo NLB (0,7% BDP)
** brez sredstev ZPIZ in ZZRS

11. Politika 01: Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti
Slika: IMD rangiranje v preteklih 10-ih letih: večina EU držav nazaduje
Slika: Velika variacija v produktivnosti po državah EU, a znaki konvergence

12. Ključni ukrepi politike 01:
A. Spodbujanje rasti in razvoja podjetij:
Razvojni centri
Program internacionalizacije
Krepitev konkurence
Večja učinkovitost poslovne infrastrukture
B. Izboljšanje izvajanja javnih storitev in odprava administrativnih ovir:
Posodobitev delovanja javnega sektorja, izvajalcev javnih storitev:
Zakon o gospodarskih javnih službah
Zakon o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja
Modernizacija plačnega sistema

13. Politika 02: Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba
A. Visoko šolstvo Delež prebivalstva s končano terciarno izobrazbo v skupini let je v Sloveniji pod povprečjem 19 držav EU in pod povprečjem OECD (2008; SLO: 23%; EU-19: 27 %; OECD: 28 %) Visoka stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje, saj delež vključenih študentov, starih od let močno presega povprečje EU-27 (2007: Slovenija: 46,1%; EU-27: 28,4%) Nizka stopnja dokončanja študija (35% osipa) Dolžina študija močno presega uradno dolžino trajanja študija (6,3 leta)
Slika: Delež mlade generacije 30 – 34 letnikov, ki so zaključili terciarno izobrazbo, , glede na cilj EU (40%)
Opomba: poleg povprečja EU 27 in Slovenije so predstavljeni tudi podatki za Finsko, ki je ena izmed najuspešnejših držav pri doseganju števila terciarno izobražene populacije

14. Nov nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2011–2020:
Ključni ukrepi politike 02:
Visoko šolstvo
Nov nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2011–2020:
Skrajšati trajanje študija in financiranje vezati na uspešnost in odgovornost posameznika (omejen čas študija, ki je javno financiran; na 2. in 3. stopnji predvideno vračanje šolnin)
Uvedba razvojnega stebra financiranja (VŠ institucijam omogoča pridobivanje dodatnih finančnih sredstev)
Vzpostavitev sistema spremljanja učinkovitosti porabe javnih sredstev v visokem šolstvu
Vzpostavitev informacijskega sistema eVŠ
Večja avtonomija univerz (večja kadrovska avtonomija, vpliv na izbiro študentov, zlasti na drugi in tretji stopnji)
Sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom.
C. Informacijska družba
Nov strateški razvojni dokument 2011–2015, ki določa šest prednostnih področij.
Pri razvoju širokopasovnih omrežij se bo prednostno spodbujala izraba obstoječe infrastrukture, pri izgradnji nove pa se bo zasledoval cilj znižanja stroškov po posameznem priključku.
Področje trajnostne rabe energije in lokalne oskrbe predstavlja vzorčen primer ter prioritetno področje povezovanja gospodarstva z raziskavami in razvojem za pripravo novih izdelkov, proizvodnih procesov, storitev in rešitev na področju energetike, ki bodo primerni za prenos v gospodarstvo.

15. B. Vlaganja v R&R in njihova učinkovitost
Vir: Eurostat, Measuring the efficiency of public spending on R&D, (EC) Opomba: levo: države, izbrane glede na leto 2008: najboljša in najslabša, povprečje EU, Slovenija

16. B. Raziskovalna dejavnost
V letu 2011 se začenja izvajanje programa razvoja kompetenčnih centrov, ki povezujejo inovativna podjetja in raziskovalne institucije na prednostnih tehnoloških področjih.
Načrtovani so dodatni ukrepi za spodbujanje aplikacije in tržno promocijo najnovejših tehnologij in rešitev na temelju lastnega znanja preko sistema javnih naročil.
Nova Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije predvideva:
večjo avtonomnost znanstveno-raziskovalnih institucij. Financiranje bo temeljilo na rezultatih in učinkih v znanosti in gospodarstvu. Z možnostjo izvzema raziskovalcev iz plačnega sistema javnih uslužbencev bo omogočena ustreznejša kadrovska politika in pritegnitev vrhunskih domačih in tujih kadrov;
povezovanje ali združevanje univerz in manjših javnih raziskovalnih inštitutov z namenom večje specializacije in osredotočenosti glede na funkcijo v sistemu;
ureditev pravic intelektualne lastnine med deležniki pri komercializaciji raziskovalnih rezultatov, krepitev pisarn za prenos znanja in vrednotenje njihove učinkovitosti in uspešnosti, podporo patentiranju na javnih raziskovalnih organizacijah in spodbujanje podjetnosti mladih doktorjev znanosti;
obstoječi ukrepi razvoja raziskovalne infrastrukture se nadgradijo v smeri večje izkoriščenosti zmogljivosti, bistvene posodobitve domače raziskovalne infrastrukture, kot tudi mednarodno povezovanje pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur (npr. projekt FAIR, CERN itd.);
že obstoječim ukrepom za povečanje človeških virov v raziskovalno razvojni dejavnosti se pridružujejo ukrepi za še intenzivnejše spodbujanje medsektorske (npr. spodbujanje prehoda raziskovalcev in razvojnikov iz JRO v podjetja) in meddržavne mobilnosti raziskovalcev.

17. Politika 03: Trg dela
Upadanje števila zaposlenih se bo po napovedih obrnilo šele v 2014 (-2,2% v 2010)
povečana stopnja brezposelnosti (7,2% v 2010 po ILO) in struktura brezposelnih
nizka stopnja delovno aktivnih starejših in povečan delež starejših brezposelnih
močno povečana stopnja brezposelnosti mladih in segmentacija na trgu dela
neskladja med potrebami po poklicih in njihovo ponudbo
razmerje med produktivnostjo in stroški dela (produktivnost dela se je v času krize znižala bistveno bolj kot v povprečju EU, medtem ko se je strošek dela na enoto proizvoda v primerjavi z EU močno povečal).
Brez dodatnih ukrepov ekonomskih politik za konsolidacijo se bodo na srednji rok močno zožale možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.

18. Glavni ukrepi politike 03:
Programi aktivne politike zaposlovanja bodo zajemali izvajanje obstoječih ukrepov za večjo zaposljivost in spodbude za zaposlovanje za posamezne ciljne skupine (starejši, mladi, dolgotrajno brezposelni, manj izobraženi). Povečan obseg vključevanja: starejših v javna dela in socialnega podjetništva, predvsem na področju storitev dolgotrajne oskrbe in programov aktivizacije v razne programe izobraževanja, usposabljanja, nacionalne poklicne kvalifikacije, neformalno izobraževanje. Deregulacija poklicev Strukturne in institucionalne spremembe na trgu dela: Izvajanje zakona o urejanju trga dela in posodabljanje inštitucije na trgu dela, predvsem Zavoda RS za zaposlovanje, ki se mora osredotočiti na zgodnje ugotavljanje zaposlitvenih ovir in povečanje učinkovitosti združevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela Priprava sprememb zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi z vidika pravic in obveznosti približali različne vrste pogodbenih razmerij in odprava nepotrebnih formalnih postopkov Izvajanje zakona o socialnem podjetništvu, ki bo omogočal vključevanje izključenih skupin na trg dela oz. skupin, ki jim izključenost grozi Izvedba pokojninske reforme (predmet referendumske pobude), katere temeljni cilj je poleg dolgoročne finančne vzdržnosti zagotoviti večjo delovno aktivnost starejših delavcev in primerne pokojnine za bodoče upokojence.

19. Politika 04: Izobraževanje in šport
Slika: Delež osipnikov
Glavni ukrepi:
Spodbujanje poklicnega izobraževanja, povečanje števila študijskih programov in poklicnih standardov
Spodbujanje vseživljenjske karierne orientacije
Politika štipendiranja, ki bo zagotavljala enakopravno možnost vsem v vseh socialnih kategorijah in spodbujala nadarjene. Sistemski zakon ureja državne, Zoisove in kadrovske štipendije ter štipendije za Slovence v zamejstvu.
Slovenija ima enega najvišjih deležev prebivalstva med 20. in 64. letom, ki je dokončal vsaj srednjo šolo, in enega najnižjih deležev zgodnjega opuščanja šolanja (delež osipnikov je leta znašal 5,3 %).

20. Politika 10: Socialno varstvo
Trenutno stanje: v Sloveniji je bilo leta 2009 (zadnji podatki) 339 tisoč oseb (17,1%), ki so tvegale revščino ali socialno izključenost. To število se je od leta 2008 (izhodiščno leto) znižalo, vendar zaradi posledic gospodarske krize za leto 2010 lahko pričakujemo porast števila revnih in socialno izključenih. Revščino za namen Strategije EU2020 merimo s pomočjo kazalca, ki je sestavljen iz treh kazalcev (vir: Eurostat, SVREZ)

21. Glavni ukrepi politike 10:
Razvoj programov socialne aktivacije: za dopolnitev pasivnih ukrepov (podeljevanja socialnih transferjev) je predviden razvoj več programov socialne aktivacije, v katere bi se vključevale ciljne ranljive skupine (npr. za delo zmožni prejemniki denarne socialne pomoči), da bi ostale v stiku s trgom dela, kar pomembno prispeva k njihovi socialni vključenosti; krepitev programov aktivne politike zaposlovanja in spodbud za socialno podjetništvo za potrebe ciljnih ranljivih skupin. Strukturne in institucionalne spremembe na področju socialne varnosti: izvajanje zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo dosegel večjo preglednost in učinkovitost sistema transferjev in subvencij ter manjšo možnost zlorab (navzkrižno preverjanje prihodkov in premoženjskega stanja). Centri za socialno delo bodo postali »enotna vstopna točka« v sistemu socialnih pravic; izvajanje zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki uvaja spremembe na področju denarne socialne pomoči. Zakon določa nova izhodišča za zagotavljanje socialne varnosti najbolj ranljivih skupin prebivalstva, kar naj bi izboljšalo materialno stanje nekaterih skupin z najvišjo stopnjo tveganja revščine. Uvaja tudi dodatek za aktivnost, ki se dodeli upravičencem denarne socialne pomoči za vključitev in sodelovanje v dejavnostih ali programih, katerih cilj je njihova zaposlitev.

22. Slika: Indeks LPI – Logistics Performance Index
Politika 06: Prometna politika 
Prednostne infrastrukturne naložbe v letih 2011 in 2012 in institucionalne spremembe:
izboljšave železniške infrastrukture (elektrifikacija, modernizacija in nove naložbe na drugem tiru Divača-Koper) na 6. prednostnem projektu TEN-T železniškega omrežja, vključno z vlaganjem v logistične terminale;
nadgradnja in posodobitev storitev Luke Koper, naložbe v letališča Ljubljana, Maribor in Portorož ter navigacijskih služb zračnega prometa in infrastrukture;
oblikovanje storitve integriranega javnega prometa do leta 2012, vključevala pa bo integriran informacijski portal za potnike in koncept integrirane vozovnice za kopensko mobilnost;
nadaljevanje prestrukturiranja družbe za avtoceste RS (DARS) in sistema slovenskih železnic ter povezanih družb v logističnem sistemu.
Slika: Indeks LPI – Logistics Performance Index
Slika: Delež prevoza potnikov v potniškem prometu

23. Politika 07: Energetska politika
Posodobitev energetske politike in institucionalne spremembe:
pripravljalne dejavnosti za nove naložbe v izkoriščanje vodnih in geotermalnih virov ter vetrne energije;
posodabljanje storitev energetske distribucije in prenosa, vključno z ukrepi izgradnje pametnih omrežij (SMART-GRID);
z razpisi Eko sklada in MG se bodo financirali ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje izkoriščanja decentraliziranih obnovljivih virov energije;
zelena davčna politika, NEP…
Slika: Delež obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije (v %)

24. Politika 09: Okoljska in prostorska politika
70 % komunalnih odpadkov še odlagamo le 56,35 % odpadne vode v kanalizacijski sistem, 45,23 % populacijskih ekvivalentov se čisti v ČN vrednosti onesnaženja s PM10 nad EU povprečjem Slovenija je leta 2010 le s 3 izdelki, ki so označeni z EU eko marjetico na evropskem začelju (Italija preko 300).
Kazalnik snovne produktivnosti (Eur/kg): v x slabša od povprečja EU 27, skoraj 6x slabše od NL  za enoto a BDP porabimo preveč naravnih virov, pomemben dejavnik (ne)konkurenčnosti gospodarstva

25. Glavni ukrepi politike 09:
Podnebne spremembe: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za obdobje po letu 2010 Podnebna strategija Ukrepi za zmanjševanje emisij PM10 Izgradnja okoljske infrastrukture: Centri za ravnanje z odpadki Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Pitna voda Boljša poplavna varnost. Upravljanje zavarovanih območij, varstveni ukrepi v skladu z OP Natura 2000 Prostor: Izboljšanje procesov odločanja pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ter izdaji dovoljenj za prednostne projekte državne infrastruktur E-prostor Mehanizem: vlaganje v pripravo strokovnih podlag za pripravo državnih prostorskih načrtov ter vodenje postopkov za umeščanje v prostor za elektrarne na obnovljive vire energije