1. PRS Okoljska vzgoja kot VITR
Projekt “NEPRIJETNA RESNICA” in vaja “Vpliv podnebnih sprememb na enocelične in mnogocelične organizme”
Irena Oblak, prof.
Gimnazija Jesenice
mentorski učitelj
PRS Okoljska vzgoja kot VITR
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Projekt “NEPRIJETNA RESNICA”
ogled dokumentarnega filma
Neprijetna resnica za vse
dijake naše šole
režiral Davis Guggenheim
osnova predavanje Ala Gora
cilj: Kako so dijaki
seznanjeni z omenjeno
problematiko in ali vidijo
možnost sprememb v svojem
ravnanju, v širšem okolju in
na Zemlji?
Led na Arktiki leta (rumeno) in danes

3. Načrtovanje projekta koordinatorka: mag. Barbara Debeljak Rus;
projektna dneva;
Dan odprtih vrat za devetošolce in svetovalne delavke;
vključeni so bili dijaki 1. e, 2. e, 3. e in 4. e;
vključili so se učitelji nemščine, angleščine, slovenščine,
matematike, športne vzgoje, fizike, biologije, kemije,
zgodovine, geografije, psihologije, sociologije, glasbe
in Evrope v šoli – kroskurikularne povezave;
skupni uvod na začetku in skupni zaključek s kvizom na
koncu.

4. 1. DAN, datum URNIK DNEVA ODPRTIH VRAT
1. e (število dijakov + dodatni stoli)
2. e (število dijakov + dodatni stoli)
3. e (število dijakov + dodatni stoli)
4. e
8.00 – 8.45 SKUPNI UVOD V PROJEKTNA DNEVA V VELIKI TELOVADNICI (uvod v podnebne spremembe in film Neprijetna resnica ter poteka obeh dni ter zastavljenih ciljev)
1. ura – GLA – POUK ODPADE, KER IMAJO DIJAKI SKUPNI UVOD V VELIKI TELOVADNICI
1. ura – RU - POUK ODPADE, KER IMAJO DIJAKI SKUPNI UVOD V VELIKI TELOVADNICI
1. ura – DIJAKI PRIDEJO ZARADI UVODA V VELIKO TELOVADNICO ENO URO PREJ V ŠOLO
4. e bo imela dan odprtih vrat v sredo, – zato dan poteka projektni dan na temo Neprijetne resnice brez obiska devetošolcev.
2. ura – ANG (učitelj, učilnica)
2. ura – GEO (učitelj, učilnica)
2. ura – SLO (učitelj, učilnica)
3. ura – GLA (učitelj, učilnica) (namesto SLO)
3. ura – ANG (učitelj, učilnica)
3. ura – FIZ (učitelj, učilnica) (namesto MAT)
4. ura – KEM (učitelj, učilnica)
4. ura – MAT (učitelj, učilnica)
4. ura – ŠVZ (učitelj, telovadnica)
5. ura – BIO (učitelj, učilnica)
5. ura – SLO (učitelj, učilnica)
6. ura – ZGO (učitelj, učilnica) (namesto NEM)
6. ura – KEM (učitelj, učilnica)
6. ura –EŠ (učitelj, učilnica)
7. ura – /
7. ura – BIO (učitelj, učilnica)
7. ura – SOC (učitelj, učilnica) (namesto EŠ)
Osnovna šola (ime, število devetošolcev, svetovalna delavka)

5. 2. DAN, datum URNIK DNEVA ODPRTIH VRAT (krajši uvod bo potekal za devetošolce in svetovalne delavce v učilnici št. …)
1. e (število dijakov + dodatni stoli)
2. e
3. e (število dijakov + dodatni stoli)
4. e (število dijakov + dodatni stoli)
1. ura – NEM (učitelj, učilnica)
V 2. e poteka projektni dan, ni pa dneva odprtih vrat.
1. ura – MAT (učitelj, učilnica)
1. ura – PSI (učitelj, učilnica)
2. ura – MAT (učitelj, učilnica)
2. ura – NEM (učitelj, učilnica)
2. ura – PSI (učitelj, učilnica)
3. ura – SLO (učitelj, učilnica)
3. ura – GEO (učitelj, učilnica)
3. ura – MAT (učitelj, učilnica)
4. ura – ŠVZ (učitelj, telovadnica)
4. ura – NEM (učitelj, učilnica) namesto SLO
4. ura – KEM (učitelj, učilnica)
4. ura – NEM (učitelj, učilnica)
5. ura – ŠVZ (učitelj, telovadnica
5. ura – ZGO (učitelj, učilnica)
5. ura – ANG (učitelj, učilnica)
5. ura – SLO (učitelj, učilnica)
6. ura – FIZ (učitelj, učilnica)
6. ura – ŠVZ (učitelj, telovadnica)
6. ura – ZGO (učitelj, učilnica)
6. ura – ANG (učitelj, učilnica)
7. ura –BIO / DIJAKI PRIDEJO ZARADI SKUPNEGA ZAKLJUČKA V VELIKO TELOVADNICO
7. ura – NEM / DIJAKI PRIDEJO ZARADI SKUPNEGA ZAKLJUČKA V VELIKO TELOVADNICO
7. ura – RU (razredna ura) DIJAKI PRIDEJO ZARADI SKUPNEGA ZAKLJUČKA V VELIKO TELOVADNICO
7. ura – ZGO / DIJAKI PRIDEJO ZARADI SKUPNEGA ZAKLJUČKA V VELIKO TELOVADNICO
Osnovna šola (ime, število devetošolcev, svetovalna delavka)
SKUPNI ZAKLJUČEK PROJEKTNIH DNI v veliki telovadnici (vsak profesor pripravi ENO vprašanje za 1.e, 2.e, 3.e in 4.e – KVIZ ZA DIJAKE O NEPRIJETNIH RESNICAH)

6. Vaja: “Vpliv podnebnih sprememb na enocelične in mnogocelične organizme – rastline in živali”
Pričakovani dosežki/rezultati dijakov:
Dijaki:
razumejo soodvisnost in medsebojno povezanost dejavnikov
narave,
razumejo odnose in povezave med dejavnostmi človeka in
stanjem v okolju.
Cilji učnega sklopa:
Cilji pri biologiji:
spoznajo, da moramo vrste ohranjati predvsem v okolju, kjer
živijo (ohranjanje celotnih ekosistemov),
razložijo vpliv visokih temperatur na prepustnost membrane in na
enocelične organizme,
razložijo vpliv podnebnih sprememb na mnogocelične organizme.

7. Cilji pri okoljski vzgoji kot VITR
(vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj):
Dijaki:
Iz sklopa A – izobraževanje o okolju (znanje in razumevanje o okoljskih problemih) (tudi iz učnega sklopa ekologija iz učnega načrta za biologijo) :
spoznajo glavne ugotovitve mednarodnih raziskav o globalnih
spremembah podnebja in dojamejo, da segrevanje planeta vpliva
na spreminjanje ekosistemov.
Iz sklopa B – izobraževanje v okolju (zmožnost analiziranja in raziskovanja okoljskih vprašanj):
prepoznajo stanje in spremembe v okolju.
Iz sklopa C – izobraževanje za okolje (osvajanje osnovnih stališč in vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj):
se zavedajo pomena spremembe življenjskega sloga.

8. razložijo vpliv visokih temperatur na prepustnost membrane in na
Vaja: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA ENOCELIČNE IN MNOGOCELIČNE ORGANIZME (RASTLINE IN ŽIVALI)
Cilji:
razložijo vpliv visokih temperatur na prepustnost membrane in na
enocelične organizme
razložijo vpliv podnebnih sprememb na mnogocelične organizme
Metode dela:
1. delo s tekstom
2. mikroskopiranje in priprava mokrega preparata
Delo:
6 skupin:
1. skupina: Vodni organizmi in možen vpliv podnebnih sprememb
2. skupina: Vpliv povišane temperature na prehodnost membrane pri
enoceličnih organizmih
3. skupina: Vpliv podnebnih sprememb na rastno sezono rastlin
4. skupina: Cvetni prah
5. skupina: Vpliv podnebnih sprememb na živalstvo
6. skupina: Oblikovanje plakata

9. Vaja: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA ENOCELIČNE IN MNOGOCELIČNE
ORGANIZME (RASTLINE IN ŽIVALI)
1. skupina: Vodni organizmi in možen vpliv podnebnih sprememb
Postopek
Pripravite vsaj tri mikroskopske preparate iz
suspenzije vodnih organizmov.
Opazujte preparate, določite povečavo in
narišite ter na risbi opišite zgradbo vsaj treh
organizmov.
Poskušajte jih sistematsko uvrstiti.
Odgovori
Kako so oblikovani organizmi? Ali so preprosti
enocelični organizmi ali mnogocelični
organizmi?
Kako ste razvrstili organizme po sistemu?
Kakšen ekosistem je Šobčev bajer?
Kakšne so možne spremembe v tem bajerju s
segrevanjem ozračja? (Pomagajte si z znanjem
o vodi – sprejem toplote oz. njeno oddajanje.)
Kako lahko vpliva segrevanje ozračja na
organizme v bajerju?

10. 2. skupina: Vpliv povišane temperature na prehodnost membrane
pri enoceličnih organizmih
Postopek
Pripravite mikroskopski preparat suspenzije
nesegretih in segretih kvasovk.
Opazujte celice pod malo in pod veliko
povečavo.
Skicirajte nekaj celic, napišite povečavo in
opišite razlike med celicami.
Odgovori
Kaj ste opazili v preparatu?
Kako je vročina pri segrevanju delovala na
celične membrane gliv kvasovk?
Kaj lažje prehaja skozi membrane živih celic –
molekule kongo rdečega ali molekule vode?
Utemelji!

11. 1. skupina: Vodni organizmi in možen vpliv podnebnih sprememb
Slika alg
2. skupina: Vpliv povišane temperature na prehodnost membrane pri enoceličnih
organizmih
Slika nesegretin in segretih kvasovk

12. 3. skupina: Vpliv podnebnih sprememb na rastno sezono rastlin
Material
delo s tekstom
(vir: Zalika Črepinšek, Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo.
Rastlinska fenologija – kazalec podnebja in
posledic njegovega spreminjanja; seminar
»Podnebne spremembe – kako bodo vplivale na
rastline, živali in človeka«, PDS, Ljubljana,
2007).
Postopek
Dobro preberite tekst.
Izberite ključne izraze.
Oblikujte kratek povzetek. Pomagajte si z vprašanji.
Vprašanja
Kaj je fenologija? Na kateri področji ju delimo?
Od česa so odvisna fenološka opazovanja? Kratko opišite, kako potekajo v
Sloveniji?
Kakšna so fitofenološka opažanja v Sloveniji?
Kako spremembe v času fenofaz lahko vplivajo na biotsko raznovrstnost?
Kje lahko uporabimo fenološka opazovanja?

13. 4. skupina: Cvetni prah
Material
delo s tekstom
(Cegnar T. Cvetni prah v zraku.
Agencija Republike Slovenije za
okolje, 2007)
Postopek
Dobro preberite tekst.
Izberite ključne izraze.
Oblikujte kratek povzetek.

14. 5. skupina: Vpliv podnebnih sprememb na živalstvo
Pri pticah in živalih bodo podnebne spremembe najverjetneje povzročile:
Moten razmnoževalni in prehranjevalni cikel
Večji prenos bolezni
Motnje selitev
Spremenjen genetski zapis
Manjšo biodiverziteto
Motnje selitve
Strokovnjaki pričakujejo probleme pri pticah selivkah, ki bodo zaradi splošnega širjenja puščave morale preleteti mnogo večjo razdaljo čez Saharo kakor doslej.
Polarni medvedi se zaradi segrevanja ozračja in krčenja že tako majhnega življenjskega prostora ne bodo mogli nikamor preseliti in jim grozi izumrtje.
Nekatere ptice selivke iz Anglije se več ne selijo na jug, temveč ostajajo celo leto doma.
Podnebne spremembe bodo v splošnem povzročile porast določenih prilagodljivih in prilagojenih živalskih in rastlinskih vrst, po drugi strani pa popolno izumrtje nekaterih vrst.
Material
delo s tekstom
Postopek
Dobro preberite
tekst.
Izberite ključne
izraze.
Oblikujte kratek
povzetek.

15. 6. skupina: Oblikovanje plakata
Metoda dela
Narišite načrt, kako
boste oblikovali plakat!
Zberite risbe ali slike
oz. ugotovitve posamezne
skupine (od 1.do 6.)!
Pripravite ustrezne risbe in
slike!
Najprej vpišite tekst s
svinčnikom na plakat,
nato šele uporabite
flomastre!

16. Zaključna prireditev projektnega dneva v mali dvorani šole
predstavitev vsebine in potek projekta “Neprijetna resnica”
kviz za dijake vsakega e-oddelka, ki je vseboval vprašanja iz
različnih strokovnih področij
Npr.: Vprašanje iz biologije za 2.e:
Kako lahko vplivajo podnebne spremembe na živali?
a) povzročile bodo motnje selitev in motnje razmnoževalnega cikla,
b) neprespanost,
c) neprespanost in manjšo biodiverziteto,
d) ne bodo vplivale na živali.

17. Mnenja udeležencev/spremljevalcev devetošolcev in dijakov naše šole
Dan odprtih vrat je bil super organiziran, všeč mi je bilo povezovanje
predmetov s samo vsebino filma – menim, da je učiteljem to odlično uspelo.
Sama ideja - vključiti devetošolce v neposreden pouk – je zanimiva izkušnja
o tem, kaj gimnazija pomeni, kakšno je življenje v njej.
Projektni dan je bil zanimiv, drugačen na pozitiven način. Zdi se mi, da je bil
dobra, pozitivna izkušnja.
Bilo je v redu, naredili smo veliko predstavitev, izvedeli veliko novega in
mislim, da se sedaj veliko bolj zavedamo stvari, ki se dogajajo okoli nas.
O tej temi smo že velikokrat govorili, stare informacije se ponavljajo.
Zanimiva se mi je zdela matematika, saj smo se dotaknili teme, o kateri zelo
malo vemo, npr. razpadanje radioaktivnih elementov.
Ni mi bilo všeč. Užival se samo pri nemščini in angleščini.
Mislim, da se bom po teh projektnih dnevih korenito spremenil in začel
reciklirati smeti.

18. VIRI (literatura):
1.) Cegnar T. Cvetni prah v zraku. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.
2.) Drašler J, Gogala N, Povž M, at al. Biologija. Navodila za laboratorijsko delo. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1998.
3.) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Kurikul. Okoljska vzgoja kot VITR. Gimnazija, gradivo s
4.) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Učni načrt. Biologija. Gimnazija,
5.) Vrhovšek D. Sladkovodne alge: Ali jih poznamo? Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1985.
6.) Črepinšek Z. Rastlinska fenologija – kazalec podnebja in posledic njegovega spreminjanja; seminar »Podnebne spremembe – kako bodo vplivale na rastline, živali in človeka«, PDS in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo. Ljubljana,
Spletni viri:
1. Climate change and migratory species, British trust for ornitology.
Zadnji ogled
2. Climate change harming bearing sea mammals, birds, study shows; National geographic.
bering sea.html. Zadnji ogled
3. Climate change has animals heading for the hills, Live Science.
animals retreat.html. Zadnji ogled
4. Animal DNA changing with climate, Live Science.
genetic shift.html. Zadnji ogled
5. More frogs dying as planet warms. Live Science.
frog warming.html. Zadnji ogled
6. Mosquito genes explain response to climate change, Science Daily.
Zadnji ogled
7. Feeling the heat: climate change and biodiversity loss, Nature.
Zadnji ogled

19. HVALA ZA POZORNOST