1. klient
država z 1.97 milijonov slovencev s pričakovano življenjsko dobo 72,3 leta za moške in 80,5 za ženske (2001)
država, ki alocira cca. 7.7% BDP za zdravstvo
The total population is 1.97 million. Approximately 589,000 citizens live in the Ljubljana region. Life expectancy at birth in Slovenia in 2001 was estimated to be 72,3 years for males and 80,5 years for females.
The Republic of Slovenia allocates about 7.7% of its GDP to health care. Health insurance is obligatory with almost equal contributions from employers and employees, funding about 80% of health care spending.

2. javno zdravje? opredeljeno kot splošni javni interes
obravnava širše determinante zdravja
cilj je izboljšanje zdravja celotne populacije
gre za umetnost in znanost preprečevanja bolezni in promocije zdravja kot organizirano družbeno dejavnost
kolektivno delovanje za trajno izboljšanje zdravja celotne populacije (beaglehole et al, 2004)

3. glavne eu usmeritve na področju javnega zdravja
informatizacija
sistem mreženja strokovnjakov, znanj, informacij in hitrega obveščanja
identifikacija najpomembnejših bolezni z javnozdravstvenega vidika
opredelitev glavnih determinant zdravja
opredelitev glavnih groženj zdravju

4. javno duševno zdravje - kaj je to?

5. javno duševno zdravje sestoji iz
kazalcev duševnega zdravja
determinant duševnega zdravja
groženj duševnemu zdravju

6. informatika na področju duševnega zdravja
informacije in spremljanje
razvoj in koordiniranje informacijskega sistema za duševno zdravje
upravljanje sistema za spremljanje duševnega zdravja
poročanje o zadevah vezanih na duševno zdravje in analiza duševnega zdravja
dostop in prenos podatkov
izboljšan dostop in prenos podatkov na evropski ravni (EU portal o duševnem zdravju)
e-duševno zdravje
strateška presoja vplivov na duševno zdravje
sodelovanje med državami pri oblikovanju politike duševnega zdravja

7. determinante duševnega zdravja
tobak, alkohol, droge, spolno in reproduktivno zdravje
“sex and drugs and rock’n’roll”
poškodbe, samomorilnost
duševno zdravje kot determinanta zdravja:
“ni zdravja brez duševnega zdravja”
genetske, socio-ekonomske in druge determinante duševnega zdravja
duševno zdravje v posebnih okoljih, tudi na delovnem mestu
izobraževanje in izpopolnjevanje na področju duševnega zdravja

8. grožnje duševnemu zdravju
pravice ljudi z duševnimi boleznimi so v EU še naprej kršene
varnost prepovedanih drog, zdravil
krepitev in priprave na morebitne katastrofe (11. september, Madrid, potres v Soški dolini)

9. problemi povezani z duševnim zdravjem
pomembni za vse družbene in starostne skupine
da pomembno prispevajo k bremenu bolezni in zmanjšujejo kvaliteto življenja
povzročajo trpljenje in onesposobljenost
povečujejo socialno izključitev in umrljivost
stigma vezana na duševno zdravje negativno vpliva na enakost in socialno vključenost

10. cilji javnega duševnega zdravja v eu
razvoj v smeri Evrope kot regije, ki ne bo stigmatizirala duševnega zdravja:
duševna bolezen ne pomeni, da je nekdo šibka osebnost
razvoj v smeri nerazlikovanja med telesnim in duševnim zdravjem (motnjami)
obstoj razloga za razvoj bolezni (beri stresa) ne pomeni, da obravnava pri strokovnjaku ni potrebna
od institucionalne psihiatrije do skupnostnega duševnega zdravja, vključujoč novejšo zakonodajo
krepitev duševnega zdravja in preprečevanje prezgodnje umrljivosti zaradi duševnih motenj

11. primeri javnega duševnega zdravja

12. javno duševno zdravje - delitev
osebe z duševno motnjo kot skupina
populacija z indikatorji in drugimi parametri duševnega zdravja:
samomori
alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
ilegalne psihotropne substance
depresija
zgodaj začeta psihoza
stres na delovnem mestu
ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje

13. javno duševno zdravje (delitev)
osebe z duševno motnjo kot skupina
populacija z indikatorji in drugimi parametri duševnega zdravja:
samomori
alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
ilegalne psihotropne substance
depresija
zgodaj začeta psihoza
stres na delovnem mestu
ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje

14. ad 2) depresija: visoka prevalenca/skromna obravnava
populacija %
revmatoidni artritis 13%
diabetes %
miokardni infarkt %
parkinsonova bolezen %
rak % možganska kap %

15. bolnik: slabše sodelovanje kot sicer
stigma
od Hipokratove melanholije
bolnik ni obiskan
po vrnitvi ni pričakan
nerazumevanja ozadja
depresivnost nasproti depresiji
samo vsak tretji poišče pomoč znotraj zdravstva
osebe z depresijo so trikrat manj vztrajne s predpisano terapijo kot osebe brez depresije
2/5 preneha jemati antidepresiv po dveh in 2/3 po štirih tednih

16. zdravstvo: slabše opazovanje kot sicer
predstavljajmo si 100 oseb z depresijo
zaradi neiskanje pomoči (od 100 na 30)
depresija je pogosto spregledana kot klinična diagnoza (od 30 na 15)
depresijo se rado obravnava kot normalen odgovor na starost in telesne izgube (denimo koronarno bolezen) (od 15 na 7)
depresijo se napačno zdravi (od 7 na 3)
osebe z depresijo so trikrat manj vztrajne kot druge z terapijo (od 3 na 2)
osebe na vztrajajo z zdravili tudi po izboljšanju, da bi tako preprečevali relaps (od 2 na 1)
učinkovitost ni problem
60-80% že s prvim antidepresivom

17. SLO : javno duševno zdravje - javni interes?
odsotnost nacionalnega programa za duševno zdravje
stigma duševnih motenj
pomanjkljivo interdisciplinarno mreženje strokovnjakov, znanj
številni akterji, veliko iniciative (NGO, IVZ, Univ, ZZV-ji, Vlada, civilna družba), a malo sinergije, pomanjkanje krovne strategije

18. umeščanje duševnega zdravja na javno in politično agendo
priprava nacionalnega programa za duševno zdravje
razvijanje indikatorjev za merjenje javnega duševnega zdravja (sistem, duševno zdravstveno stanje populacije)
aktivnosti za destigmatizacijo duševnih motenj
vzpostavljanje sistema interdisciplinarnega mreženja strokovnjakov, znanj za promocijo duševnega zdravja in prevencijo duševnih bolezni