1. “Pogajanje znotraj sektorjev EFFAT v kriznih časih” SKLEPI DELAVNICE
EFFAT-ETUI Delavnica o kolektivnem pogajanju 2012
“Pogajanje
znotraj sektorjev EFFAT
v kriznih časih”
SKLEPI DELAVNICE
25. – 27. januar 2012 ITC-MOD

2. POSLEDICE KRIZE ZA DRŽAVE
ANALIZA KRIZE:
POSLEDICE KRIZE ZA DRŽAVE
visok javni dolg
slabša finančna bonitetna ocena (poroštvo za odplačilo dolga)
višje obrestne mere, potrebne za podporo javnega dolga
posledične težave pri pridobivanju sredstev na mednarodnih trgih obveznic
slabšanje evrskega menjalnega tečaja in višanje obrestnih mer za potrebe financiranja javnega dolga
upočasnitev potrošnje in proizvodnje zaradi velike gospodarske negotovosti
nižji davčni prihodki
zaradi visoke stopnje brezposelnosti, razcveta sive ekonomije, večje davčne utaje in selitve davkov nižji dobički gospodarskih družb
manj virov za subvencije in spodbujevalne programe
kreditni krč
banke nerade dajejo posojila posameznikom ter malim in srednje velikim podjetjem
višje in spremenljive obrestne mere za posojila
padec rasti
politični premik proti desnici v vladah in parlamentih

3. ANALIZA KRIZE: VLADNI UKREPI
reforme delovnega prava, pogosto uvedene z zakonodajo (brez pogajanj)
decentralizacija kolektivnega pogajanja / možnost odstopa od kolektivne pogodbe na ravni gospodarske družbe ali posameznika
konkurenčnost plač / daljši delovni teden
večja prožnost / ošibitev sistemov zaščite delovnih mest
reforma javnih sistemov pokojninskega zavarovanja / povišanje upokojitvene starosti
manjša zaščita pred odpuščanji
reforma sistema nadomestil za brezposelnost (nižji zneski / krajša doba)
varčevalni svežnji / ‘notranja devalvacija’
reforma sistema javnega zdravstva
davčni pritiski / zvišanje DDV
znižanje plač
zahteva po večji storilnosti
zniževanje dodatkov in nadomestil ter odpuščanje v javnem sektorju
liberalizacijski svežnji
povečana notranja in zunanja konkurenca (pri trgovanju)
privatizacija
prodaja javnega premoženja
krčenje javnih storitev

4. ANALIZA KRIZE:
POSLEDICE KRIZE ZA PODJETJA
okrnjeno povpraševanje
padec notranje potrošnje in prodaje
padec izvoza v države EU, ki jih je prizadela kriza
kreditni krč, težave pri pridobivanju posojil, otežkočeno vlaganje, visoke in spremenljive obrestne mere za posojila
višji stroški zaradi nižjega evrskega menjalnega tečaja (npr. surovine, energija, uvoženi delovni stroji)
manj vladnih subvencij in spodbujevalnih programov
začasna zaustavitev proizvodnje
selitev proizvodnje v druge države
dokončno zaprtje, stečaj

5. ANALIZA KRIZE: DELODAJALČEVI UKREPI
enostransko nespoštovanje / prožno upoštevanje kolektivnih pogodb
zniževanje stroškov
večja storilnost in nova organizacija dela
kolektivna reorganizacija
večji pritisk na delavce in zahteva po večji uspešnosti
pri nekaterih izkoriščanje krize, da bi izpeljali svoje namere na področju konkurenčnosti, reorganizacije in znižanja plač
daljše poskusne dobe, več pripravnikov z nižjimi plačami
mednarodno primerjanje uspešnosti proizvodnega obrata
umik iz pogajanj s sindikati
najemanje zunanjih izvajalcev
selitev obrata
prodaja dejavnosti / obratov / oddelkov
zaprtje, neizplačevanje plač in upnikov, stečaj

6. strah zaposlenih pred izgubo službe in delovnih pogojev
ANALIZA KRIZE:
GLAVNE OVIRE IN IZZIVI ZA SINDIKATE V ČASU KRIZE
strah zaposlenih pred izgubo službe in delovnih pogojev
ključni besedi, ki prevladujeta med pogajanji, sta konkurenčnost in negotovost
delodajalci se manj vključujejo v pogajanja
krajša veljavnost kolektivnih pogodb zaradi negotovosti
pritiski v smeri decentralizacije kolektivnega pogajanja v želji, da bi potekalo na ravni gospodarskih družb
izvajanje kolektivnih pogodb temelji na prostovoljnosti
negativna nastrojenost medijev do sindikatov
individualistično delovanje delavcev in gospodarskih družb
individualistično mednarodno delovanje sindikatov

7. PREDNOSTNE NALOGE SINDIKATOV / 1
1. DELAVNICA SKLEPI
PREDNOSTNE NALOGE SINDIKATOV / 1
zagovarjati minimalno plačo ter državna in panožna kolektivna pogajanja
boriti se zoper priložnostne zaposlitve in uvrstiti 10 priporočil zveze sindikatov EFFAT o priložnostnih zaposlitvah visoko na dnevni red kolektivnih pogajanj – zajezitev priložnostnih zaposlitev krepi kolektivno pogajanje
solidarnost med močnejšimi in šibkejšimi sektorji ter podjetji, da bi premagali strah in nizko članstvo
nujna vključitev in organiziranje delavcev migrantov za boj proti socialnemu dumpingu in proti spodkopavanju minimalnih standardov
vključiti v kolektivna pogajanja tudi količinske omejitve najemanja zunanjih izvajalcev in začasnega zaposlovanja (npr. 10 %) – uporabiti omejitve najemanja zunanjih izvajalcev in občasne delovne sile tudi na ravni gospodarske družbe (npr. v evropskih svetih delavcev)
strateška raziskava in poglobljena analiza gospodarskih družb pred začetkom pogajanj in pripravo dejavnosti
sodelovanje z vladami za dosego nadzora in revizij izvajanja pravic delavcev
držanje članov v stanju pripravljenosti za morebitne ukrepe, če se izkaže potreba po odgovornem izkazovanju moči
dogovor s kolegi iz sindikatov (npr. v evropskem svetu delavcev) o postopku obveščanja v primeru občutljivih informacij ter o odzivanju v primeru reagiranja gospodarske družbe (npr. pri odpustitvi predstavnika sindikata)

8. PREDNOSTNE NALOGE SINDIKATOV / 2
1. DELAVNICA SKLEPI
PREDNOSTNE NALOGE SINDIKATOV / 2
podučiti javnost in mlade delavce o pomenu sindikalnega boja za bodoče delovne pogoje in o vseh pridobitvah, za katere so zaslužni sindikati (npr. plačan dopust, delovni čas, porodniški in očetovski dopust, minimalna plača ipd.)
uporaba družabnih medijev in drugih oblik sporazumevanja, da bi dosegli mlade delavce in javnost in kompenzirali negativne učinke stališč konservativnih medijev, ki so do sindikatov trenutno sovražno nastrojeni (primer avstralskih sindikatov na
aktivirati politično moč sindikatov, razvijati politično delovanje na levici, da bi ponovno pridobili demokracijo in zaustavili desnico, prositi člane, naj se vključijo v politično delovanje ter volijo stranke, ki so naklonjene sindikatom in delavcem
poskrbeti, da Evropska unija sliši glas sindikatov in delavcev o socialnih učinkih krize in varčevalnih ukrepov ter da ga sliši tudi trojka Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke (npr. na Irskem)

9. široko pokrivanje in dobro usklajevanje kolektivnih pogajanj
DEJAVNIKI, KI POZITIVNEJE VPLIVAJO
NA PRAVIČNEJŠE SOCIALNE IZIDE
V KRIZNIH ČASIH
široko pokrivanje in dobro usklajevanje kolektivnih pogajanj
sistem odnosov med delodajalci in delojemalci (visoka gostota sindikatov ter ustanov za trden socialni dialog)
javne socialne politike, porazdelitvena pravičnost, nizka raven neenakosti, dostojne minimalne plače
začasni značaj krize
brez strukturnih posegov

10. VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 1
KAJ LAHKO STORIMO:
VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 1
1. prožnost pri nadomestilih
2. prožnost delovnega časa
3. varnost zaposlitve
4. strokovna znanja in preusposabljanje

11. VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 2
KAJ LAHKO STORIMO:
VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 2
5. INOVACIJE, KONKURENČNOST
IN ORGANIZACIJA DELA
6. DELAVCI V ZRELIH LETIH
IN STAREJŠI DELAVCI
7. VARNOST IN ZDRAVJE

12. VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 3
KAJ LAHKO STORIMO:
VRSTE UKREPOV ZA UBLAŽITEV KRIZE / 3
8. JAVNE POLITIKE
9. PRAVIČNOST, ENAKOST
IN ENAKOPRAVNOST
10. MEDNARODNI OKVIRNI SPORAZUMI

13. PRIMERI

14. PROŽNOSTNI UKREPI PRI NADOMESTILIH
časovno omejena zamrznitev plač, nadomestil in dodatkov, odložitev povišanja plač
znižanje osnovne plače (progresivno zniževanje od prejemnikov nižjih do prejemnikov višjih plač)
nekajtedensko ali nekajmesečno prostovoljno brezplačno delo (vključno z vodstvom)
Independent News and Media, 2009, Irska
British Airways, 2009
odlog ali zamrznitev izplačila dividend
jamstveni skladi za izredne plače za zagotovitev dohodkov začasno ali stalno odpuščenim delavcem
Alitalia 2009, Italija
manjši davčni pritisk na plače (npr. iskanje oblik izplačevanja v naravi in ne z obdavčljivo gotovino, npr. z nakupovalnimi boni)
več nedenarnih prejemkov (npr. izplačilo v delnicah podjetja)
začasna opustitev plačnih določb kolektivnih pogodb z utemeljitvijo (npr. velika nevarnost stečaja s predvidenim načrtom za vrnitev k polnemu plačnemu režimu)

15. 2. PROŽNOSTNI UKREPI PRI DELOVNEM ČASU
zmanjšanje delovnega časa / delitev dela / program kroženja z delnim nadomestilom in zajamčenim najmanjšim številom delovnih ur
Danska – program kroženja na delovnem mestu – medtem ko nekateri delajo, se drugi delavci usposabljajo
zmanjšanje delovnega časa, ki vzpostavlja ravnotežje med delovnim časom in prostim časom
Francija – 35-urni delavnik
kratkoročni delovni programi z določeno mero zajamčenega dohodka – v nekaterih primerih z državno podporo
poseben študijski dopust z osnovnim dohodkom za spodbujanje podiplomskega izobraževanja
banka BBVA 2009, Španija
poseben dopust v trajanju do dveh let, namenjen pridobitvi podiplomske izobrazbe / kvalifikacije
spodbujanje daljših porodniških in očetovskih dopustov ter dopustov za nego svojca

16. 3. UKREPI VARNE ZAPOSLITVE
znižanje plač (0,3-odstotno sektorsko povišanje) v zameno za zagotovilo ohranjanja proizvodnje in storitev v Belgiji za dobo 2 let in za zajamčene dohodke zaposlenih v primeru kršenja sporazuma pred koncem leta 2014; zagotovitev enakih pravic za proizvodne in pisarniške delavce
AB-InBev, Belgija (primer CSC-ACV)
začasna premestitev delavcev v druge obrate znotraj skupine
določitev najvišjega možnega najemanja zunanjih izvajalcev
časovno omejena opustitev proizvodnje z delnim plačnim nadomestilom, s plačanimi socialnimi prispevki in z jamstvom vrnitve na delovno mesto
nepodaljšanje pogodb za določen čas
delna nezaposlenost
začasno odpuščanje (BE)
krajši delovni čas (FR)
delno državno kritje začasno presežnih delavcev (IT)
zaposlitveni pakti: podaljšanje delovnega časa brez povišanja plače ali druge pridobitve v zameno za varnost zaposlitve
Nemčija – sporazum Siemens iz leta 2004 – podaljšanje delovnega časa za stalno zaposlene s 35 na 40 ur tedensko brez povišanja plače. Kljub temu je Siemens 2007 oba obrata zaprl.

17. 4. STROKOVNA ZNANJA, PREUSPOSABLJANJE, VSEŽIVLJENJSKO UČENJE / 1
proaktivno usposabljanje s strani sindikatov, da bi zagotovili vseživljenjsko zaposljivost članov – vzpostavitev lastnega izobraževalnega in raziskovalnega središča – nudenje izobraževalnih programov o podjetništvu in samozaposlitvi
SIPTU, Irska, IDEAS Institute
vzpostavitev novih uradnih kvalifikacijskih stopenj in sistemov priznanja strokovnih znanj, ki delavcem omogočajo dostop do boljših stopenj strokovnih znanj
Cargill, Nestle, Pernod 2011, Italija
dogovor o izboljšanju tehničnih znanj vseh proizvodnih delavcev v obliki dveletnega usposabljanja z namenom izboljšanja notranje / zunanje zaposljivosti in zagotovitve boljše plače v prihodnosti
Danone Belgija, (primer CSC-ACV)
zagotoviti dostop do primernega usposabljanja za posebne kategorije delavcev (priložnostnih delavcev, začasno zaposlenih, delavcev migrantov, starejših delavcev, delavcev z nizko izobrazbo) – delitev stroškov med delodajalci in delavci – usposabljanje ni nujno vezano na delovno mesto, če le zagotavlja zaposljivost
panožni sporazum o usposabljanju delavcev, začasno zaposlenih prek agencije, Belgija
2007, CNV, Nizozemska
vzpostavitev pravice posameznika do letnega usposabljanja
Belgija, za delavce v prehrambnem, distribucijskem, trgovinskem, kovinskem, steklarskem in pomorskem sektorju

18. 4. STROKOVNA ZNANJA, PREUSPOSABLJANJE, VSEŽIVLJENJSKO UČENJE / 2
prekinitev dela / plačani ali neplačani študijski dopust
banka BBVA 2009, Španija
3 – 5-letni dopust za izvedbo osebnih in poklicnih projektov z zagotovljenim delovnim mestom po vrnitvi. Dohodek v višini 30 % bruto plače. Možnost koriščenja in višina nadomestila odvisna od naziva in delovne dobe.
inštruiranje in nadomestna zaposlitev za delavce, ki jih je prizadela reorganizacija ali ki so se prostovoljno odločili za nove izzive
potni list znanja za lažjo notranjo in zunanjo mobilnost v druga podjetja in države EU
nadomestna zaposlitev, ki jo finančno omogoči gospodarska družba, inštruiranje ob spremembi poklica, dostop do središč poklicnega usposabljanja, usposabljanje na področju podjetništva in samozaposlitve
izpogajati usposabljanje v zameno za denarno nadomestilo

19. 5. INOVACIJE, VLAGANJA IN KONKURENČNOST TER ORGANIZACIJA DELA
razvijanje sistemov storilnosti in delovne uspešnosti, ki jih sindikati proaktivno predlagajo delodajalcem in vladi
Idea Institute, Irska (primer SIPTU)
pozitivno trženje blagovnih znamk, izdelkov in storitev, ki jih ponujajo ‘pravični delodajalci’, ki priznavajo sindikate in se z njimi pogajajo – oblikovanje seznamov takšnih delodajalcev in osveščanje potrošnikov o etičnih standardih v zameno za poštene delovne pogoje
oglaševalska akcija poštenih hotelov,
primer SIPTU, Irska
oblikovanje srednjeročnega industrijskega načrta, ki vključuje tudi naložbe in stalno zaposlovanje v bodoče v zameno za sedanjo reorganizacijo in spremembe organizacije dela
Algida, Unilever, Neapelj, Italija
(primer FLAI-CGIL)
proaktivno naslavljanje absentizma in drugih vidikov organizacije dela (npr. odsotnost z dela zaradi nogometnih tekem – vgradnja velikega zaslona na vsakem oddelku, organizacija izmen, ki omogoča posebne odmore med prenosom tekem)
proaktivna uvedba skupinskega dela, povpraševanje po novih izdelkih, s katerimi bi uvedli nove proizvodne dejavnosti, s katerimi bi se pripravili na izzive trga
Danone Belgija (primer CSC-ACV)

20. 5. INOVACIJE, VLAGANJA IN KONKURENČNOST TER ORGANIZACIJA DELA
pogajanje o naložbenih načrtih in dodajanju novih linij, o posodobitvi obrata, novih izdelkih, ustvarjanju delovnih mest v zameno za znižanje plač ali druge pridobitve
Electrolux, Švedska
Ford, Nemčija 2006

21. 6. DELAVCI V ZRELIH LETIH IN STAREJŠI DELAVCI
sistemi predčasnega upokojevanja
vastveni dodatek (npr. 60 – 80-odstotni javni ali zasebno-javni dodatek) s plačanimi socialnimi prispevki do upokojitvene starosti za delavce, ki so blizu upokojitvene starosti ali ki jih reforme upokojitvene starosti posebej prizadenejo (npr. za tiste, ki so 0 – 7 let pod upokojitveno starostjo)
banka BAWAG 2007, Avstrija
zagotovitev razvoja strokovnih znanj in primernega usposabljanja za starejše delavce
oblikovanje pripravniških programov, znotraj katerih bi starejši delavci svoje znanje lahko prenesli na pripravnike in vajence in ki bi omogočali tudi prožen delovni čas, ki bi se prilagajal njihovim potrebam

22. 7. UKREPI VARNOSTI IN ZDRAVJA
uvedba enote za psihološko pomoč delavcem, ki doživljajo reorganizacijo in se soočajo z negotovostjo
ukrepi za naslavljanje stresa, ki ga povzročajo hudi pritiski v želji po večji storilnosti
naslavljanje varstvenih in zdravstvenih tveganj, s katerimi se soočajo začasni delavci, ki jih podjetje zaposluje prek agencij
2008 nacionalna pogodba za gradbeni sektor, Italija
zagotovitev dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse, vključno s presežnimi in priložnostnimi delavci

23. 8. JAVNA POLITIKA
poostren inšpekcijski nadzor, preverjanje davčnih utaj in plačevanja socialnih prispevkov
FINPOL v Avstriji
(primer VIDA)
ukrepi za ustvarjanje delovnih mest v hitro rastočih sektorjih
podpora in oblikovanje postopnih načrtov industrijske preusmeritve za nazadujoče sektorje in gospodarske družbe
izdelava pozitivnih seznamov in preverjanje obravnave delavcev, zaposlenih prek agencij
usposabljanje in razvijanje strokovnega znanja pri vseh delavcih v skladu s potrebami in z razvojem industrijskih panog ter poklicev
kakovostne storitve delovne prakse, zagotovitev dostopa do posojil malim in srednje velikim podjetjem ter podjetnikom, vlaganje v infrastrukturo
Quality social security measures to prevent individual workers and families to slide into poverty
zagotovitev dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse v izogib morebitnemu ogrožanju javnega zdravja

24. 9. PRAVIČNOST, ENAKOST IN ENAKOPRAVNOST
tudi vodstveni delavci morajo prispevati k zniževanju stroškov, zniževanju plač in reorganizaciji
poštene rešitve tudi za začasne in priložnostne delavce, brez ločnice med stalno zaposlenimi in priložnostnimi delavci
spremljanje plačne vrzeli in drugih oblik plačne diskriminacije, ki se lahko v kriznih časih razbohotijo
spodbujanje progresivnih davčnih sistemov, boljše prerazporeditve in kakovostnih javnih storitev
zožanje vrzeli na področju delovnih pogojev, ki veljajo za proizvodne in pisarniške delavce med reorganizacijo
sistemi socialne varnosti, ki posameznim delavcem in gospodinjstvom pomagajo pred revščino

25. 10. Mednarodni okvirni sporazumi
usklajevati skupne prednostne naloge znotraj kolektivnih pogajanj z isto gospodarsko družbo (npr. evropski sveti delavcev)
EMF, skupna usklajena zahteva po 5 dneh usposabljanja za zaposlene kjerkoli v Evropi
EFFAT, 10 prednostnih nalog kolektivnega pogajanja v zvezi s priložnostnim delom
pogajanja o ‘paktih strokovnega znanja’ in o ‘predvidevanju sprememb’ na nadnacionalni ravni
Suez, Schnider, Total, Air France, Danone
pogajanje o načrtu reorganizacije, ki pokriva celotno EU, znotraj določene gospodarske družbe
EMF, Arcelor Mittal
sporazum o stresu na delovnem mestu na ravni poslovne skupine
IUF, Danone

27. Faireness, equity measures