1. Dezinstitucionalizacija po osebni meri
Vito Flaker
Fakulteta za socialno delo

2. Kaskadni sistem oskrbe
skupnostna oskrba
samo denarna nadomestila
vmesne strukture
samo neformalna oskrba
institucionalna oskrba
neformalne sorodniške in druge mreže
razne ravni intenzivnosti
do prekoračitve praga subsidiarnosti
sivi trg
zaradi nizkih zneskov nižja intenzivnost – ob višjih zneskih velik potencial
za zdaj večinoma neformalna pomoč v ožjih mrežah
visoka intenzivnosti
po osebni meri, kompleksne, celovite in kontinuirane
v skupnosti, kjer jih človek potrebuje
nizka intenzivnosti
storitve (podpora in osebna pomoč)
projekti in programi – vzajemne oblike podpore, skupnostne akcije
namestitev
stanovanjske skupine in bivalne enote
dnevne oblike
posebne šole
dnevno varstvo in dejavnosti
24 urna namestitev intenzivno zajetje
manj intenzivna in vprašljiva pomoč

3. intenzivne osebne storitve - 10.283 vmesne strukture - 6279
institucije
domovi za stare
17.985
Posebni zavodi in enote kombiniranih zavodov (KOM)
1822
VDC in CUDV
1468
zavodi za otroke
1039
stanovanjske skupine
1259
dnevne dejavnosti in varstvo
3737
posebne šole
1283
pomoč na domu
6888
družinski pomočnik
936
osebna asistenca
321
oskrbovana stanovanja
866
rejništvo
1127
koordinirana oskrba (osebno načrtovanje)
1272

4. Oblika oskrbe
Št. uporabnikov
Namestitev
Stalna namestitev (enote 4–6 stanovalcev)
750
Prehodna namestitev (3 mesece – 2 leti)
Kratkotrajne namestitve
100
Stanovanje s podporo (oskrbovano)
Oskrba v drugi družini
250
Dnevne dejavnosti
Dnevni centri/ klubi
2000
Zaposlitvene zadruge in socialna podjetja
1000
Osebne storitve
Osebna asistenca
Družinski pomočniki
1500
Osebni paketi in koordinirana oskrba
2500
Oskrba na domu
Oskrba na daljavo
Zaposlitev s podporo
Storitve in programi nizke intenzivnosti
Spremstvo in druge oblike podpore
Svetovalnice in centri za terensko delo in mobilno podporo
5000
Center za zagovorništvo
Mikro skupnostni programi
300 programov
Drugi ukrepi
Denarna nadomestila
5000 ali več
Ukrepi za zmanjševanje revščine in omogočanja dostopa do splošnih dobrin
Center za skupnostno oskrbo in prehod iz ustanov
Regionalni centri (samostojni) ali stalne delovne skupine oz. timi (povezani deli obstoječih služb). 10
Neprofitna organizacija za stanovanjsko oskrbo
1000 ali več mest

6. Vzporednice: 4 stopnje na 4 ravneh procesa
človek
službe
skupnost
sistem
aktivacija v zavodu
demokratizacija odnosov in ozaveščanje v zavodu
ozaveščanje o nepotrebnosti ustanov in mehanizmih izključevanja
eksperimentiranje
preselitev
ustvarjanje vmesnih struktur
sprejemanje drugačnih
načrtovanje
vključitev v skupnost
oblike samostojnega življenja
ustvarjanje sožitja
vzpostavljanje mreže
samostojno življenje (s podporo)
službe, ki so v korist celotni skupnosti
celovita (sublimna) skupnost
mreža dolgotrajne oskrbe

7. Evolucija tipov oskrbe po osebni meri
Personalised care
Oskrba po osebni meri – osebno načrtovanje in izvajanje storitev – osebni paketi storitev
independent service brokerage
Neodvisno posredovanje (brokerstvo) storitev
care planning and management
Načrtovanje in vodenje oskrbe
case management
Vodenje, menedžement primera,
Casework
Delo s posameznikom, s primerom

8. Razlika med individualnim in osebnim načrtovanjem
Terminološki poudarek:
Individualno – posamično, nedeljivo – a standardno
Osebno – načrt je osebna last, narejen po osebnih željah, prioritetah in osebni meri, glede na življenjske okoliščine
Treba je razlikovati med:
Individualnimi programi obravnave, ki jih naredijo za uporabnika strokovnjaki
Osebnimi načrti, ki jih naredijo uporabniki s pomočjo strokovnjakov

9. Ideja osebne oskrbe je nastala v procesih dezinstitucionalizacije, saj reši problem združevanja sredstev za oskrbo s samostojnim življenjem zunaj ustanov
institucionalna oskrba
sredstva
delo s posameznikom
samoodločanje
osebna oskrba
sredstva +
samoodločanje CILJI

10. Paradigmatski premiki v pojmovanju podpore in pomoči
cilji/ želje
potrebe
problemi
osebni primanjkljaji

11. dolgotrajna oskrba, pomoč ali podpora
usklajena (koordinirana)
stalna (kontinuirana)
potrebam prilagojena (personalizirana)
v celotnem življenju (celostna)
dostop do številnih storitev različnih izvajalcev (pluralna in polivokalna)

12. Načela osebnega načrtovanja
moč
življenje
pravica uporabnika
krepitev moči uporabnika
pravica do napak
dolžnost načrtovalca
vpliv uporabnika
refleksivnost in reflektivnost

13. Dve nujni perspektivi:
Perspektiva moči oz. vrlin
Perspektiva uporabnika – življenjskega sveta

14. VIRTUALNO
načrtovanje
izvajanje
potrditev
DEJANSKO

15. Prečnost osebnega načrtovanja: Lok pomoči

17. Razlika med koordinacijo in osebno pomočjo
Koordinacija
Osebna pomoč
Načrt
Nujna sestavina
Ni nujna sestavina
Pomen načrta
Zaveza
Pripomoček
Temelj delovnega odnosa
Odnos koordinacije in podpore
Odnos pomoči
Položaj delavca
Na stičišču med osebnim življenjskim svetom in institucionalno sfero
Vstop v življenjski svet in centralni položaj pomoči
Sredstva
Sposobnost naročanja storitev in pridobivanja sredstev za izvedbo načrta
Ki so na voljo delavcu v njegovi mreži
Usmerjenost
V prihodnost
Vizija in cilji
V preteklost
Popravljanje napak
Perspektiva uporabnika in krepitev moči
Nujna
Glede na usmeritev delavca
Prisotnost in dostopnost
Več terenskega dela
Praviloma v pisarni
Koordinacija mrež
Nujna, vstop v mrežo
Možna

18. Ovire in težave uvajanja koordinirane oskrbe
Dominacija institucionalne obravnave
Pomanjkanje sredstev za skupnostno obravnavo (stanovanja, zaposlitev, fleksibilne skupnostne službe)
Pretirana usmerjenost v formalizacijo odnosov
Pokroviteljska in skrbniška kultura oskrbe
Interdisciplinarno (ne)sodelovanje
Nerazvitost terenskega dela
Odsotnost budžeta za izvajanje načrta

19. Literatura (kronološko)
Brandon, D. (1994), Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba (Scripta).
Škerjanc, J. (2006), Individualno načrtovanje z udejanjanjem ciljev. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje in usposabljanja.
Šugman Bohinc, L., Rapoša Tanjšek, P., Škerjanc, J. (2007), Življenjski svet uporabnika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008), Dolgotrajna oskrba: Očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Škerjanc, J. (2010), Individualizacija storitev socialnega varstva. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A., Udovič, N. (2011), Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi, eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., Ratajc, S. (2013) Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.