1. XXIX. Tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, KGZS
Laško, 25. november 2014
Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu (AKIS) – izzivi in potrebne spremembe za slovensko kmetijstvo
Dear colleagues, the same topic from another perspective
Univerza v Ljubljani
Biotehniška fakulteta
Prof. dr. Emil Erjavec

2. Vprašanja Razvitost slovenskega kmetijstva?
Znanje kot dejavnik razvoja kmetijstva
AKIS – Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu
AKIS – stanje v Sloveniji
Zaključek:
predlog institucionalnih reform za učinkovitejši AKIS v podporo razvoju kmetijstvu v Sloveniji
AKIS v Sloveniji

3. Pristop in viri Prispevek je: Namen:
plod izkušenj, pogovorov, pregleda literature, ukvarjanja z vodenjem, razvojem in kmetijsko politiko doma in v tujini
študija virov s področja AKIS (OECD, EK) in agrarne ter razvojne ekonomike
ni rezultat sistematičnega raziskovalnega dela in ne izraža mnenja ustanove
Namen:
spodbuditi razpravo o razvoju in vlogi znanja
podpreti nujne institucionalne spremembe, na vseh ravneh
zavedajoč se celovitosti tematike
AKIS v Sloveniji

4. I. Razvitost slovenskega kmetijstva?
Definicija razvitosti
Stanje in potrebe po razvoju
AKIS Slovenija

5. Kaj razumemo pod razvitost?
Primerljivost, doseganje ciljev
primerljivi rezultati z najbolj uspešnimi na mikro in makro ravni - različni indikatorji (podjetniški, agrarno politični)
Ekonomska učinkovitost in uspešnost
povečana in učinkovitejša izraba resursev, produktivnost, dodana vrednost, dohodek,…
rast proizvodnje in izvoza (do izkoriščenja potenciala)
učinkovito povezovanje in agro-živilska veriga
Okoljska vzdržnost
okoljska ozaveščenost in aktivnosti
varstvo okolja in narave kot ključni dejavnik presoje
Socialna stabilnost
socialno vzdržne strukturne spremembe, možnost razvoja tudi za male kmetije, prisotnost socialnih inovacij
AKIS v Sloveniji

6. Razvitost kmetijstva?
Prepletajo se pozitivni in negativni elementi razvitosti
potrebna bi bila celovitejša analiza in predstavitev
… vendar, kmetijstvo zgolj a „poti k razvitosti“.
Pozitivni vidiki:
ohranjeni resursi (zemljišča, stalež, KG)
posamični razvoj najuspešnejših KG
nekatere socialne inovacije (dopolnilne dejavnosti)
mladi prevzemniki
oblikovanje nekaterih verig
Negativni vidiki:
stagnacija skupne proizvodnje in nekaterih pridelkov na ha (žita!)
destrukcija nekaterih proizvodnih sistemov (prašičereja)
še zmeraj nizka stopnja povezanosti členov agro-živilske verige
okoljska naravnanost preveč kot strategija za pridobivanje podpor
prevelika odvisnost od podpor v dohodku (več kot 50 % na agregatni ravni)
AKIS v Sloveniji

7. Dejstvo… Slovensko kmetijstvo ne izkorišča svojih potencialov,
… je le deloma (ne dovolj) razvito in pomembno zaostaja za državami z razvitim kmetijstvom.
TRAJNOSTNI RAZVOJ je potrebno na novo odkriti in se mu posvetiti z vsemi možnimi sredstvi: ključno poslanstvo.
AKIS v Sloveniji

8. Kaj „poganja“ razvoj? Vloga znanja?
II. Dejavniki razvoja
Kaj „poganja“ razvoj?
Vloga znanja?
AKIS Slovenija

9. Kaj „poganja“ razvoj?
Teorija uči (Hayami, Ruttan, Norton,…) in praksa kaže:
razvoj podpirajoči splošni družbeni okvirji
pravna država, temeljna infrastruktura, delujoče tržno gospodarstvo, razpršena lastnina, splošni ekonomski razvoj…
boljši in/ali novi temeljni resursi
zemlja, živali, seme,…
raba in dostopnost do inputov in kapitala
oskrba, finančni sistem
povpraševanje s strani prodajnih verig hrane
sposobnost individualnih vlaganj v razvoj
zadostni lastni resursi viri
izobrazba in kompetence delovne sile
specifična podporna vloga države – kmetijska politika …
znanje - inovacije –tehnološki napredek
AKIS v Sloveniji

10. Vloga znanja pri razvoju
Inovacija je
lahko nova ideja, nov proizvodni, organizacijski ali tehnološki postopek, nov izdelek, dobrina, storitev…
Tehnični napredek v kmetijstvu:
Biološki
Tehnično-mehanski
Organizacijski
Okoljski
Ključno…
Če so drugi pogoji izpolnjeni, potem je ključni vzvod razvoja, učinkovit sistem oblikovanja inovacij in prenosa znanja!
AKIS v Sloveniji

11. Pojmi in pristopi Izkušnje drugih
III. AKIS
Pojmi in pristopi
Izkušnje drugih
AKIS Slovenija

12. AKIS – terminologija AKS AKIS
sistem znanja v kmetijstvu (Agricultural Knowledge System)
vzpostavila kmetijska politika pred 50 leti z namenom posodobitve kmetijstva s močno integracijo Raziskovalnih, Izobraževalnih in Svetovalnih ustanov pod nadzorom kmetijskih ministerstev (linearni RIS sistem).
AKIS
Najprej kot “Agricultural Knowledge and Information Systems” s strani OECD in FAO. Danes: „Agricultural Knowledge and Innovation Systems“: (sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu).
… „niz kmetijskih ustanov in oseb in interakcij med njimi, vključenih v oblikovanje, prenos, preobrazbo, hranitev, obuditev, integracijo in razpršitev ter uporabo znanja in informacij, z namenom sinergijske podpore odločanju, reševanju problemov in inovacij v kmetijstvu” (Röling and Engel, 1991).
+ inhoudsopgave / rode draad
AKIS Slovenija

13. Zakaj AKS v AKIS? Potrebe po spremembi linear. sistema R – I - S
Manj povezave med znanjem kmetov ter RIS sistemom.
Prestrukturiranje in liberalizacija RIS sistema.
Kmetijska politika vnaša nove družbene zahteve: okolje, kvaliteta podeželja, vse bolj kompleksne razmere in cilji.
AKIS – participativni / omrežni pristop
inovacija nastaja skozi interakcijo vseh deležnikov
AKIS Slovenija

14. Sodobni AKIS
Kmet. mediji
Potrošniki
Kmet. knjihgovodstvo
Banke
NVO
An AKIS should be able to propose and develop practical ideas to support innovation, knowledge transfer and information exchange.
Policy needs to reflect the manner in which innovation actually occurs today: often through diffuse networks of actors who are not necessarily focused on traditional research and development.
Komer. storitve
Trgovci
Ponudniki inputov
Živilska industrija
Kmetje
Raziskave
Sveto-vanje
Šolstvo
AKIS – interakcija med vsemi deležniki v agro-živilski verigi, podeželju in okolju! (Popp, 2013)
AKIS Slovenija

15. Težave AKISa
Interakcije med členi so ključne! … vendar členi imajo različne spodbude:
Znanost: publikacije, citati, odličnost
Izobraževanje: financiranje na podlagi števila študentov
Svetovanje: javna storitev, plačila kmetov, voučerji,
Vsi ugotavljajo potrebe po multidisciplinarnem pristopu in sodelovanju,
Konkurenca za ista sredstva to pogosto ovira
V celoti samostojne politike izobraževanja in raziskav
ne zmorejo prepoznati razvojnih potreb sektorjev
Šibke interakcije z inovacijami v zasebnem sektorju!
AKIS Slovenija

16. LINSA – nadgrajeni AKIS pristop
Learned and Innovation Network for Sustainable Agriculture
Učeča in inovacijska omrežja za trajnostno kmetijstvo
Tematsko fokusirana (tudi zunaj formalnih RIS)
kmetje, svetovalci, vlada in drugi (Rudman, 2010).
Poudarek na procesu učenja in kreiranja inovacij skozi interakcijo med deležniki.
Temeljna razlika z AKS
AKS: obstaja znanje in ga je potrebno pač prenesti.
LINSA: ukvarjanje s tem, kako se prenaša znanje, to je tudi del inovacijskega procesa!
AKIS Slovenija

17. Dve vrsti raziskovalne politike (Popp, 2013)
Vidik
Raziskave za znanost
Raziskave za inovacije
Raziskovalna spodbuda
Prispevati k rešitvi znanstvenega, morda tudi še družbenega problema
Posamezno vprašanje, ki zahteva raziskovalno rešitev
Udeležba uporabnikov
Če gre za aplikativne, potem v demonstracijski fazi
Pri opredelitvi vprašanj, postopkov in skozi ves raziskovalni proces
Kriterij kakovosti
Znanstvena kakovost
Relevantnost (za sektor ali regijo)
Fokus
Raziskovalne organizacije
Omrežja proizvajalcev in uporabnikov znanja
Model difuzije rezultatov
Linearni model
Sistemski pristop (omrežja)
Tip vladne politike
Raziskovalna politika
Inovacijska politika
Finance
Močan delež javnega denarja, večja možnost diseminacije znanja
Zasebna – javno partnerstva, lahko tudi omejena diseminacija
+ inhoudsopgave / rode draad

18. Inovacije in partnerstvo
Sodobni AKIS
Inovacije in partnerstvo
Prototipi
Spremenjeni poslovni modeli in finance
Agro-živilska veriga kot sokreator
Deregulacija postopkov
LINSA
Operativne skupine
Raziskave za trg
Družbene raziskave, konkurenčnost, okolje,…
Gospodarstvo daje agendo, pomaga pri nadzoru, koristnik rezultatov
Zasebno javno partnerstvo
Znanost
Znanje za znanost,
temeljno,
linearno,
družbene prioritete in javne naloge,
vključitev v mednarodno izmenjavo.
Konec linearnega modela
Različni cilji, metode in javna vloga

19. ¸Prilagajanje AKISa Privatizacija in soupravljanje svetovalnih služb
Svetovanje v postopku privatizacije (plačila kmetov, NL, D).
Soupravljanje med državo in stanovskimi organizacijami kmetov (Francija, Finska), z deloma javnim financiranjem.
Centralizacija razvojnih raziskav
NL: združitev vseh inštitutov v raziskovalni inštitut kmetijske univerze Wageningen,
združitev vseh švedskih in finskih javnih inštitutov
Več sodelovanja med ustanovami RIZ
Podprto sodelovanje med ustanovami (AT, FIN, …)
Predvsem pa EU prepozna potrebo po novem pristopu
Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP),
omrežja v obzorju 2020, ukrep sodelovanje v politiki RP
AKIS Slovenija

20. Kakšen AKIS in javne politike? Koliko sodobnih elementov prisotnih?
IV. AKIS v Sloveniji
Kakšen AKIS in javne politike?
Koliko sodobnih elementov prisotnih?
AKIS Slovenija

21. SLO AKIS - forma Slovenija je celo 20. stoletje gradila sistem AKS
pomembna vloga pri prvih razvojnih premikih slovenskega kmetijstva
kmetijske družbe, zadružni sistem, kmetijske srednje šole, KIS, BF, FKBV, IHP, vsi v funkciji razvoja…
pospeševalna služba, kasneje svetovalna služba – pomembna vloga
izjemna vloga posameznikov in ustanov pri oblikovanju in prenosu znanja
patronat in izvedba politike – linearni model
Po osamosvojitvi in v pristopnem procesu spremembe v ciljih in načinih delovanja
prevzem nekaterih mednarodnih (evropskih) standardov (prilagojeno) slovenskim razmeram – raziskovalna in izobraževalna politika
slabitev linearnega modela z močno vlogo ministrstva brez nadomestila
prednost drugim prioritetam (politika, sredstva, administracija)
vse manj povezovanja in sodelovanja med ustanovami (sistemskega ni!)
AKIS v Sloveniji

22. SLO AKIS - členi Posamezni deli AKS (RIS) Vloga vladnih ustanov
Znanost: postopno osredotočenje na mednarodno odmevno publiciranje, kar ne izključuje, pogosto pa omejuje ukvarjanje z razvojnimi problemi
Visoko izobraževanje: večja mednarodna primerljivost, vendar tudi nepotrebna drobitev programov, manj in ne več razvojnih kompetenc
Srednje izobraževanje: razvoj, vendar omejen na izobraževanje
Svetovanje: administracija in prenos sredstev do kmetov prednost pred svetovanjem; razdrobljenost, manjša učinkovitost
Konkurenca med ustanovami v škodo razvoju!
Vloga vladnih ustanov
razvoj in inovacija le delno sodobno vključena v podporne sisteme
veliko poudarkov o družbi znanja, malo realnih učinkov - problem tudi ponudbe.
… nekaj pozitivnih premikov (problem kakovosti dokumentov in izvedbe)
AKIS v Sloveniji

23. SLO AKIS – rezultat Preobrazba AKS v AKIS? Rezultat
nismo naredili prehoda v AKIS in LINSA sistema
izgubljanje razvojna vloga javnega sistema
le delno nadomeščeno z gospodarstvom (domača ni prisotna, ali ni v stanju dajati impulze)
ne dovolj jasno in precizno definirana vloga države – nove tendence šle morda mimo…. Pomanjkanje sredstev za tovrstne namene!
Rezultat
Ne dovolj učinkoviti AKIS v Sloveniji eden od vzrokov za delno razvojno stagnacijo slovenskega kmetijstva
ZATO so potrebni koreniti premisleki in premiki.
AKIS v Sloveniji

24. V. AKIS - predlogi sprememb
Nov koncept delovanja vlade in ustanov R-I-S
Zaključek
AKIS Slovenija

25. Koncept na državni ravni
Cilj
Krepitev razvojne in inovacijske usmerjenosti slovenskega kmetijstva in agroživilstva, kar je podprto v vladnih politikah in delovanju ustanov R-I-Z.
Aktivnosti
Krepitev vladnih instrumentov v podporo sodelovanju in inovacijskim funkcije AKIS in LINSA v vseh členih.
Oblikovanje skupnih smernic in ustanovitev Razvojnega sveta za koordinacijo aktivnosti.
Premislek in spremembe raziskovalne, izobraževalne in svetovalne politike in delovanja kmetijskih ustanov.
AKIS v Sloveniji

26. Ustanove R – I - S Raziskovalne in izobraževalne ustanove
Nadgraditev strategije posameznih ustanov z jasno vizijo razvojnega delovanja in predvsem premik v delu in konceptu
Prevetritev raziskovalnih in izobraževalnih programov in dela.
Vzpostavitev institucionalne podpore za učinkovitejšo sodelovanje in inovacije – pomemben del novih prioritet
Svetovalne služba
Reorganizacija službe h večji krepitvi podpore razvoja
Uvedba novih interaktivnih metod svetovanja na temelju sodelovanja in inovacijske politike.
Načrtno strateško sodelovanje s partnerji v R – I – S.
AKIS v Sloveniji

27. ZAKLJUČEK
Izrazite razvojne potrebe slovenskega kmetijstva, agro-živilstva in podeželja.
Ključen element razvoja sta znanje in inovacije. V svetu se oblikuje nov pristop pri oblikovanju in prenosu znanja AKIS, ki deluje po sistemu sodelovanje med vsemi udeleženci procesa znanja..
Slovenija ima inštitucije AKIS, njihovo delovanje pa ne ustreza v celoti sodobnim zahtevam in razvojnim potrebam.
Zato so potrebne izrazite institucionalne in procesne spremembe – reforme:
Prevzem razvojne logike in spremembe delovanja znotraj institucij.
Sistematično in konsistentno sodelovanje vseh vpletenih.
Iskanje pametnih in okolju prilagojenih rešitev.
AKIS v Sloveniji