1. Svetovni splet – raba, pomen, učinki
Petra Čalič

2. I. Splošno o svetovnem spletu
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

3. Kaj je svetovni splet? (I.)
angl. world-wide web
splet milijard povezanih dokumentov, ki se prenašajo s protokolom HTTP (angl. Hypertext Transfer Protocol).
Dokumenti poleg oblikovanega besedila vsebujejo še povezave (angl. links) na druge dokumente, slike, video, zvoke...
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

4. Kaj je svetovni splet? (II.)
povezava med tisoči omrežji in milijoni računalniki (in drugimi napravami) po vsem svetu
globalno računalniško “omrežje omrežij”
sestavljajo ga:
uporabniki
informacije
računalniška oprema (računalniki, programska oprema, povezave)
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

5. Značilnosti interneta
Komunikacija je možna z vsemi priključenimi
Vsak uporabnik ima svojo IP številko
Izmenjava podatkov med računalniki poteka po predpisanem dogovoru: protokolu TCP/IP (Transfer Control Protocol / Internet Protocol). Vsak prenos je opremljen z IP številkami računalnikov, ki povedo, kam naj podatki gredo in kam naj se vrnejo. 
IP številke so sestavljene iz štirih števil (vsaka ima lahko vrednost od 0 do 255): npr je IP številka Arnesovega strežnika.
IP številka določa natančen položaj računalnika v svetovnem omrežju (hrbtenico in LAN). Za to, da se številke pravilno dodeljujejo, skrbijo organizacije, ki dodeljujejo po sistemu DNS (angl. Domain Name Service) tudi logična imena. V Sloveniji je to Arnes, v evropskem merilu RIPE (angl. Reseau IP Europeens), za Azijo in Ameriko pa sta to APNIC (Asia-Pacific Network Information Center) in ARIN (American Registry for Internet Numbers).
Logična (mnemonična) imena strežnikov
Na podlagi IP številke se strežnikom (angl. Server), ki so neprekinjeno povezani v Internet in nudijo informacije, dodeljujejo tudi logična (DNS) imena. Sestavljena so iz različnih delov: vrsta storitve, ime strežnika in (poddomene) vrhnje domene. Pr.: Logično ime arnesovega strežnika si razložimo takole:
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

6. Zgodovina interneta I.
1969: vzpostavljena prva povezava med dvema oddaljenima računalnikoma na univerzi UCLA (ZDA): začetek ARPAnet (vojska).
1972 prva javna e-pošta, kmalu zatem tudi prenos datotek (ftp).
: delovalo “paraomrežje” računalnikov – predvsem za potrebe obrambnega ministrstva
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

7. Zgodovina interneta II.
1990 svetovni splet (WWW), ARPAnet pretvorjen v internet, prehod iz državne v civilno upravljanje
1992 večji prodor spleta, razvoj grafičnih brskalnikov (1993 Mosaic, 1995 Netscape Navigator), prehod iz akademsko/vladno/vojaških sfer v vsakodnevno življenje.
Junija 1993 v spletu objavljenih 130 strani, leto kasneje okoli 3000, aprila 1998 več kot 2,2 milijona spletnih strani.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

8. Razvoj interneta v Sloveniji
V Sloveniji smo se prvič povezali v svetovno omrežje preko IP protokola leta 1991.
Arnes (Academic and Research Network of Slovenia)
je akademska raziskovalna organizacija, ustavnovljena maja 1992
registrirana domena .si.
Na začetku so storitve Arnesa uporabljali le v raziskovalne namene, kasneje (z nastopom svetovnega spleta leta 1992) pa so se razširile tudi med druge uporabnike. 
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

9. Zgradba interneta v Sloveniji
Komunikacijsko omrežje ARNES je sestavljeno iz:
hrbtenice (angl. backbone) omrežja, ki povezuje kraje po Sloveniji in
strank omrežja, ki so priključene na hrbtenico ARNES na njenih vozliščih. Hrbtenica omrežja je povezana v tuja omrežja preko mednarodnih vodov.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

10. Kaj potrebujemo za uporabo interneta?
strojno opremo:
modem
mrežna kartica
programsko opremo: 
brskalnik (angl. browser), ki prenese spletno stran na uporabnikov računalnik in jo prikaže. Npr. Internet Explorer, Netscape, Opera....
programe za e-pošto, npr. Outlook, Outlook Express, Pegasus Mail, Eudora...
linijo za povezavo,  
IP številko računalnika in uporabniško ime ter geslo za dostop do internetnega ponudnika.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

11. Kako pridobiti linijo za povezavo?
Potrebujemo pravico do dostopa (učenci in učitelji brezplačno pri Arnesu)
Povezavo s strežnikom internetnega ponudnika (komercialni ali nekomercialni ISP); različni načini povezave glede na način klica in zmogljivosti:
klicne povezave:
analogna telefonska linija (prenese pribl. 33,6 Kb/s),
ISDN linija: klicna povezava (prenese pribl. 128 Kb/s)
kabelske TV linije (prenese 10 Mb/s),
druge stalne povezave (npr. ADSL, podatkovni vodi, brezžične povezave)
Pravila uporabe omrežja Arnes
Povezave delimo glede na način klica in zmogljivost.
  Delitev glede na način klica:
Klicna povezava 
je povezava, ki se vzpostavi samo v primeru, ko želi uporabnik na kakšnem računalniku v omrežju poslati ali sprejeti podatek iz Interneta. Primer klicne povezave je povezava preko ISDN (hitrost Mb/s) ali analognega telefonskega omrežja (hitrost 30 Kb/s).
Stalna povezava
je povezava, pri kateri je računalnik stalno povezan z Internetom. Primer stalne povezave je npr. optična povezava (hitrost 100 Mb/s), preko omrežja operaterjev kabelske TV, ADSL (angl. Asymmetric Digital Subscriber Line) (hitrost 512 Kb/s), zakupljenega podatkovnega voda (hitrost 155 Mb/s), preko omrežja za blokovno posredovanje, preko brezžične ali 10/100 Mb/s Ethernet povezave.
Delitev glede na zmogljivost:
Zmogljivost dostopa je lastnost povezave, ki določa, s kakšno hitrostjo (v b/s) lahko uporabnik sprejema podatke iz Interneta oziroma jih v omrežje Internet pošilja. Za lokalna omrežja je pomemben tudi podatek, koliko uporabnikov računalniškega omrežja lahko uporablja storitve Interneta hkrati. 
Manj zmogljiva povezava
je klicna povezava preko analognega telefonskega omrežja (hitrost 30 Kb/s).
Bolj zmogljiva povezava
je klicna povezava preko digitalnega telefonskega omrežja (ISDN) (hitrost Kb/s)
Najbolj zmogljiva povezava
je stalna povezava.
Hitrosti povezav  
se gibljejo od (30) 128 Kb/s (manj zmogljive) do 155 Mb/s (stalne povezave: najeti vodi). 
Praktično je 1 bit približno 1 prejeti ali oddani znak (npr. črka) v sekundi. Torej: linija, ki dopušča:
30 Kb/s
pomeni, da prejmemo ali oddamo približno
3 850
znakov v sekundi
128 Kb/s
16 500
10 Mb/s  
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

12. Delovanje spleta
Spletni odjemalec: brskalnik, brkljalnik (Internet Explorer, Netscape Communicator, ...) q prenos dokumenta s strežnika q prikaz različnih vrst dokumentov q sledenje povezavam v dokumentih q evidence: obiskane strani, zaznamki Spletni strežnik: q omogoča dostop do spletnih strani q odgovarja na zadeve pregledovalnikov q hrani domače strani Spletni protokol: HTTP (Hypertext Transfer Protocol)
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

13. Internet storitve I. Ponujanje, iskanje in pridobivanje informacij:
Svetovni splet (angl. www: World Wide Web): storitev informacijskih strežnikov, ki ponujajo podatke v obliki spletnih strani. 
Spletne strani so datoteke, napisane v jeziku HTML (angl. Hyper Text Markup Language). Ta jezik omogoča povezavo na druge datoteke, ki so shranjene kjer koli na strežnikih. 
Datoteka HTML (končnica .htm ali .html) lahko vsebuje različne vrste podatkov: besedilo, slike, zvok, video, povezave na datoteke…
Prenos datotek (FTP angl. File Transfer Protocol): storitev, ki nam omogoča, da prenesemo datoteke (npr. preizkusne in javne programe) na naš računalnik.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

14. Internet storitve II. Komuniciranje: elektronska pošta (e-mail)
IRC (Internet Relay Chat)
Telekonference
videokonference
IP telefonija
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

15. Internet storitve - komunikacija
Bojana: te tabele ponavadi ne komentiram preveč, ker je preveč kompleksna – je bolj za njihov vpogled vnaprej.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

16. Domenski naslovi Domene: Primeri domen:
predstavljajo simbolično poimenovane skupine računalnikov
delijo internetne strani po kategorijah
Primeri domen:
.com – za komercialna podjetja .org – za neprofitne organizacije .net – za omrežja .edu – za izobraževalne ustanove .gov – za vladne ustanove .mil – za vojsko .si – za Slovenijo
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

17. Uporaba interneta na različnih področjih
Bliskovit razmah elektronskega poslovanja v raznih sferah (eBusiness, eGovernment, eHealth)
nakupovanje, bančno poslovanje, upravne zadeve, ...
Učenje na daljavo
Internet kot vir informacij in aplikacij, sredstvo komunikacije učenec-učenec in učenec-učitelj. Redno izobraževanje in sprotno izpopolnjevanje zaposlenih.
Povezovanje/zlivanje z drugimi napravami
računalniki, prenosni telefoni (WAP, 3. generacija ima stalno priključitev v Internet), televizija (WebTV), PDA (dlančniki), naprave v vozilih in gospodinjstvu itd.
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

18. Glavni problemi interneta
Digitalni razkorak
Počasnost
Razdrobljenost informacij
Kakovost informacij
Varnost:
zaupnost, pristnost
vdori v omrežja
virusi
neprimerne vsebine (pornografija, nasilje)
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,

19. Lastnosti interneta Odprtost Porazdeljenost Razprostranjenost
(ne)dosegljivost
(ne)urejenost
(ne)zanesljivost
(ne)varnost
Seminar Vzgoja za medije za učitelje,