1. NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU
inflacija, brezposelnost, notranje in zunanje neravnotežje

2. INFLACIJA Zmanjševanje vrednosti denarja, spreminjanje cen;
Merjenje: indeksi cen na drobno, harmoniziran indeks življenjskih stroškov
Vrste inflacije: plazeča se, hitra, hiper inflacija;
Stroški inflacije: prerazdelitev, predvidena inflacija, prilagajanje, indeksiranje
Inflacijski davek: izgubljanje vrednosti denarja
Seignorage: dohodek države zaradi monopola tiskanja denarja, kupna moč denarja, ki prihaja v obtok

3. NEMŠKA HIPERINFLACIJA Januar1922-Oktober 1923
tečaj cene inflacija (mesečna)
Januar
Januar
Marec
Maj
Julij
Avgust
September
Oktober

4. INFLACIJA V EU27, EU15 IN SLOVENIJI
Opomba: Mesečne stopnje inflacije, preračunane na letno raven. Vir: Eurostat.

5. MODEL AGREGATNE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
Funkcija ponudbe:
 = e + *(Y-Yr)
 = -1 + *(Y-Yr)
e – pričakovana inflacija, Yr – ravnotežni produkt
Funkcija povpraševanja:
Y=Y-1+ *(m - )
 = m –1/ *(Y-Yr)
 = m –1/ *(Y-Y-1)
m – denar,  - cene, Y – produkt, ,  - prilagoditve

6. INFLACIJA POVPRAŠEVANJA IN INFLACIJA PONUDBE
D D1 S D S1 S P1 P1 P P Y Y1 Y1 Y

7. UČINKI POVEČANEGA POVPRAŠEVANJA V RAZLIČNIH TEORIJAH
D S D S D
C C C S
Q Q Q
neokeynezianski klasični keynezianski

8. BREZPOSELNOST
Ponudba dela: demografska gibanja, starostna struktura, selitvena gibanja, izobrazbena struktura, cenovna elastičnost ponudbe: dohodkovni in substitucijski učinek
Povpraševanje po delu: zaposlitvena funkcija
Brezposelnost: prikrita, klasična, ciklična, strukturna, frikcijska
Naravna stopnja brezposelnosti (NAIRU- non accelerating inflation unemployment rate), Phillipsova krivulja

9. STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU27 IN SLOVENIJI

10. MEHANIZEM ZAPOSLOVANJA, BREZPOSELNOST IN DNINARSTVO
Spremembe v mehanizmu zaposlovanja: zaposlitvena funkcija, avtonomnost, elastičnost, nesimetrija
“normalna” stopnja brezposelnosti: Okunova krivulja
“strukturna” brezposelnost, Beveridgeova krivulja
Nemoč delojemalcev: zmanjševanje deleža plač v BDP
Negotovost zaposlitve: part-time, zaposlovanje za določen čas, samozaposlitev
- reforme in fleksibilnost trga “delovne sile”

11. VRSTE TRGOV DELA (zaposlitvena funkcija) rZ=a+brQ+cD
Tip trga “a” “b” “c” posledice
tradicionalni ni trga dela, prikrita
socializem brezposelnost
samoupravni rast prikrite brezposelnosti
socializem nizka odkrita brezposelnost
klasični (ZDA) fleksibilen trg dela
kapitalizem odkrita brezposelnost
tradicionalni majhna prikrita brezposelnost
evr.kapitalizem visoka socialna zaščita dela
neoevropski rast odkrite brezposelnosti
kapitalizem histereza

12. STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU27

13. OKUNOVE KRIVULJE

14. PREMIKI OKUNOVIH KRIVULJ 1996-2009

15. NEGOTOVOST ZAPOSLITVE V 2004
EU25 EU15 EU10 Max Min
brezposelnost % Poljska(19) Luxemburg(4)
Vrsta zaposlenosti
(odstotek zaposlenih)
part-time Nizozemska(45) Slovaška(3)
za določen čas Španija(33) Estonija(3)
samozaposleni Grčija(40) Švedska(5)
Tvegana zaposlenost
Tveganje revščine
povprečje prebivalstva Irska, Slovaška(21)Češka(8)
brezposelni Irska (54) Švedska (19)

16. STOPNJA DOLGOTRAJNE BREZPOSELNOSTI
_Q2
Trajanje v mesecih
Slovenija
Belgija
Danska
Finska
Nemcija
Madžarska
Islandija
Irska
Italija
Koreja
Norveška
Poljska
Švica Q2
Združene države

17. DELEŽI PART-TIME (ženske) ZAPOSLITVE V SKUPNI ZAPOSLENOSTI
1979
1990
2004
2009
Avstrija
7.6 (18.0)
9.0 (20.2)
15.5 (29.6)
24.6 (42.9)
Belgija
6.0 (16.5)
13.5 (28.8)
18.3 (34.1)
23.4 (41.5)
Danska
22.7 (46.3)
19.2 (29.7)
17.5 (24.3)
26.0 (37.9)
Finska
6.7 (10.6)
7.6 (10.6)
11.3 (15.0)
14.0 (19.0)
Irska
5.1 (13.1)
10.0 (21.2)
18.7 (35.1)
21.2 (33.8)
Italija
5.3 (10.6)
8.8 (18.4)
14.9 (28.8)
14.3 (27.9)
Nizozemska
16.6 (44.0)
28.2 (52.5)
35.0 (60.2)
48.3 (75.8)
Švedska
23.6 (46.0)
14.5 (24.5)
14.4 (20.8)
27.0 (41.2)
Velika Britanija
16.4 (39.0)
20.1 (39.5)
24.1 (40.4)
26.1 (42.5)
Slovenija
9.6 (11.7)
10.6 (13.2)

18. ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS v deželah OECD
Reguliranje zaposlenosti za določen čas:
Omejitve za posamezne sektorje: NE
Omejitve pri razlogih za zaposlitev: Belgija, Finska, Francija, Španija, Švedska, Norveška;
Maksimalno trajanje v mesecih: Belgija(11), Francija (18), Nizozemska (36), Poljska (24), Španija (6), Švedska(12)
Omejitve števila ponovitev: Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Španija;
Skupno trajanje v mesecih: Belgija (30), Francija(18), Nemčija(24), Madžarska (60), Irska(48), Švedska(12)
Delež zaposlenih za določen čas v skupni zaposlenosti
Luksemburg, Irska 3% Slovaška, UK 6% Madžarska 7%
Belgija, Italija 8% Avstrija, Češka 9% Danska, Norveška 10%
Švica, Nemčija 12% Francija,Nizozemska 14% Švedska, Finska 17%
Portugalska 20% Poljska 23% Španija 30%

19. DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V EU27

20. GOSPODARSKA RAST IN NOTRANJE RAVNOTEŽJE

21. FISKALNO STANJE V EU27
BDP mrd. €
Prorač. saldo mrd. €
(% BDP)
Odhodki (%BDP)
Prihodki (%BDP)
Javni dolg mrd. €
(% of BDP)
Največji primanjkljasji v 2010: Irska (31.3), Grčija(10.6), UK(10.3), Portugalska (9.8), Španija (9.3), Latvija(8.3)…Slovenija(5.8)
Najmanjši primanjkljaj v 2010: Luksemburg(1.1), Finska (2.5), Danska(2.6), Švedska in Estonija (presežek 0.2)
Najnižji dolg, konec 2010: Estonija(6.9), Bolgarija(16.3), Luksemburg(19.1), Romunija(31.0), Češka (37.6), Slovenija(38.8), Švedska(39.7)…..
Najvišji dolg konec 2010: Grlija(145), Italija(118), Belgija(96), Irska(94), Portugalska(93), Nemčija(83), Francija(82), Madžarska(81)….

22. STRUKTURE JAVNEGA DOLGA
UPNIKI residenti ne-residenti javni dolg/BDP
Evro področje
Slovenija
INSTRUMENTI gotovina posojila obveznice
depoziti kratkoročne dolgoročne
Evro področje
Slovenija
DOSPELOST <1leto 1-5 let >5 let
Evro področje
Slovenija

23. JAVNI DOLG (% BDP) V 2007 IN 2011

24. NOTRANJE NERAVNOTEŽJE POVEČANJE JAVNEGA DOLGA V KRIZI EU 27

25. ZUNANJE RAVNOTEŽJE PLAČILNA BILANCA EU mrd.. €
Tekoči račun
- blago
- Storitve
- Dohodki
- Transferi
- Rusija
- ZDA
- Kitajska
- Japonska
Kapitalski račun
- direktne investicije
- portfolio investicije
- druge investicije

26. KRIZA KORENINE, RAZVOJ, ŠIRJENJE, KONEC?

27. KORENI KRIZE 1 (J.Huffschmid)

28. KORENI KRIZE 2 (J. Huffschmid)

29. FINANČNO POGLABLJANJE (J.Huffschmid)
World GDP rose from 10 to 44 trillion $ between 1980 and 2005, factor 4,4
Financiaol assete rose from 12 to 140 trillion $, factor 12.
Fnancial assets claim profits, but opportunities for profits beciome relatively rare.
Therefor new actors take on the business of opening up profitable investment opportunities.
New constellations

30. POVPRAŠEVANJE

31. DRŽAVE V NEVARNOSTI?

32. KAKO IN KDAJ SMO PRIŠLI, KJER SMO ?
KREDITI/DEPOZITI
KREDITI IN DEPOZITI
VIRTUALNO BOGASTVO
NETO ZUNANJI DOLG