1. Kulturne kompetence v socialnem delu (Predavanje z delavnicami)
as. dr. Špela Urh
Fakulteta za socialno delo,

2. Povzetek Romi, delavci migranti, prosilci za azil:
etnična delitev dela
diskurz o kužnosti migrantov iz “tretjih držav”
patologizaciji Romov
Posledica: socialna izključenost, marginalizacija

3. Odziv socialnega dela Preventiva, kurativa
Delovanje SD na dveh ravneh:
MIKRO RAVEN (podpora ljudem, skupinam, skupnostim v delovnih odnosih)
MAKRO RAVEN (zavzemanje za družbene spremembe, ustvarjanje situacij, vključevanja, pravičnosti)

4. Slepota za razlike Odsotnost etničnih diskurzov v izobraževanju
Neobčutljiva SD praksa
Prevlada etnocentičnega modela (poveličuje večinsko kulturo, zgodovino,vrednote, izkušnje)
Socialni delavci - praviloma pripadniki etnične večine
Nezavedno, nenamerno, nereflektirano (posledica pomanjkanja znanja)

5. Etična določila o antidiskriminaciji
6. člen Kodeksa etike socialnih delavk in socialnih delavcev Slovenije (1998) (načelo antidiskriminacije)
3. člen Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (1995) (sprejemanje različnosti)

6. Globalni standardi izobraževanja in usposabljanja za socialno delo (prev. Zorn 2006)
prizadevati za obogatitev izobraževalnih izkušenj s pomočjo reflektiranja kulturne in etnične raznolikosti;
zagotoviti, da ima program v vseh predmetnikih jasno izražene cilje glede kulturne in etnične raznolikosti;
zagotoviti, da so vprašanja glede kulturne in etnične raznolikosti zastopana v praktičnem delu programa;
zagotoviti, da imajo študenti priložnost razvijati ozaveščenost o svojih osebnih, kulturnih vrednotah, prepričanjih, tradicijah in pristranskosti;
razvijati občutljivost in znanje o kulturni in etnični raznolikosti;

7. zmanjševati skupinske stereotipe in predsodke, zagotoviti, da se rasistično obnašanje ne ponavlja v praksi socialnega dela;
zagotoviti, da so študenti sposobni vzpostaviti odnose z ljudmi in jih sprejeti dostojanstveno, ne glede na kulturno in etnično pripadnost;
zagotoviti, da so študenti poučeni temeljnih človekovih pravicah;
zagotoviti, da študenti spoznajo sami sebe kot individuume in kot pripadnike kolektivnih družbeno- kulturnih skupin
(povzeto po Globalni standardi … , 2006: 19-20).

8. Kulturne kompetence na osebni ravni
samozavedanje in soočanje s predsodki in kulturnimi vrednotami,
etnična občutljivost - poznavanje in razumevanje »etnične realnosti«,
zavest o lastni poziciji privilegiranosti,
delo po metodi krepitve moči,
kulturno zagovorništvo,
socialni aktivizem in skupnostno socialno delo.

9. Kulturne kompetence na organizacijski ravni
Ali organizacija izvaja politiko enakih možnosti?
Če da, ali se ta nanaša zgolj na zaposlene ali tudi na uporabnike?
Ali gre zgolj za politiko na papirju ali se dejansko izvaja?
Ali so nadrejeni naklonjeni organizacijskim spremembam ali so odklonilni do sprememb?
Ali organizacija izvaja ukrepe pozitivne diskriminacije za pripadnike etničnih manjšin (išče zaposlene med pripadniki etničnih manjšin z objavo oglasa o zaposlitvi v manjšinskih medijih)?

10. Primeri etnično občutljivega zaposlovanja
Deutche Bank (Nemčija)
TPG Post (Nizozemska)
Ford (Anglija)
Dublin Bus (Irska)
Vir: European Comission, September 2005: The business case for diversity. Good practices in the Workplace.

11. Prednosti zaposlovanja etničnih manjšin na organizacijski ravni
povečajo se marketinške priložnosti, inovacije
izboljša se ugled podjetja
pripadnike manjšin spodbujajo k nadaljnjemu izobraževanju, krepijo njihov socialni kapital
večja kulturna občutljivost med zaposlenimi (boljši odnosi med zaposlenimi, boljše storitve, zadovoljni uporabniki)
spodbuja strpen in etični dialog med zaposlenimi
službe po meri različnih potreb uporabnikov, in ne zgolj po meri večinske etnične skupine
višja stopnja zadovoljstva zaposlenih
skoraj ničelna stopnja absentizma

12. Brainstorming (delo v paru)
K čemu prispeva zaposlovanje pripadnikov etničnih manjšin na področju socialnega dela?

13. manjšinski jezik
enake izkušnje z institucijami (bolj občutljiv za podobne stiske, lažje vzpostavljanje stika, zaupanja)
izkušnja - vpogled v to, kako je »biti na drugi strani«
boljše razumevanje kulturnih potreb
socialne službe so po meri različnih potreb uporabnikov, in ne zgolj po meri etnične večine (predstavljajo kompleksnost družbe)
hote ali nehote spodbuja diskurze o stereotipih do etničnih manjšin med sodelavci
spodbuja strpen in etični dialog s pripadniki etničnih manjšin
vpliva na prepoznavanje diskriminatorne prakse katerekoli skupine in ukrepanje proti njenim posledicam

14. Zaposlovanje pripadnikov etničnih manjšin
(Analiza primera iz prakse)
(print)

15. Etnična občutljivost - kulturna kompetentnost (v tuji literaturi kot sinonima)
Etnično občutljivo socialno delo je socialno delo s pripadniki etničnih skupin, ki upošteva kulturne vrednote, kulturne potrebe in »etnično realnost« pripadnikov etničnih skupin, kar obsega tudi sledenje antirasističnim načelom. (Devore in Schlesinger ([1981]1999)

16. Etnično občutljivo socialno delo se odziva na potrebe, vire in kulturo pripadnikov etničnih manjšin in jim zagotavlja učinkovite izbire storitev, ki temeljijo na enakosti in socialni pravičnosti. To za socialne delavce pomeni spoštovanje dostojanstva in individualnega pristopa pri zagotavljanju storitev posameznikom in izogibanje stereotipiziranju. Socialni delavci morajo prepoznati in delati na pozitivnih lastnostih družinskih struktur, kajti v obratnem primeru bodo viri moči pripadnikov etničnih manjšin ponovno zanemarjene. Etnično občutljivo socialno delo zahteva socialne delavce, ki slišijo, upoštevajo in reflektirajo poglede pripadnikov etničnih manjšin. Nenehno prevprašuje lastne predpostavke in dejanja. Prav tako ima razumevanje, da se institucionalni in osebni rasizem odraža v etnični diskriminaciji do pripadnikov etničnih manjšin in svojo prakso usmerja v preseganje diskriminacije. Zato je nemogoče razumeti etnično občutljivo socialno delo ne da bi upoštevali tudi antirasističnih strategij. (Malahleka in Woolfe 1991)

17. Etnično občutljiva praksa se osredotoča na vprašanja kulturnih vrednot, kulturnih praks in kulturnih potreb. Etnično občutljiva praksa mora nujno temeljiti na antirasističnih načelih, saj etnične razlike pogosto pripisujemo biološkim razlikam, kar postane argument za opredeljevanje večvrednosti in manjvrednosti med skupinami. Etnično občutljiva praksa je nujen pogoj za dobro prakso, vendar ni zadosten. Praksa mora biti nujno tudi antirasistična. (Thompson 2002)

18. Kulturno kompetentna služba je odzivna na situacije, ki se dotikajo kulture, rase, spola in spolne usmerjenosti. Kulturna kompetentnost obsega skupek dejanj, spretnosti, ukrepov, programov, ki službi in njenim zaposlenim omogočajo učinkovito delovanje v večkulturnem okolju. Prepoznava in upošteva, da ekonomski položaj, rasa, kultura, etničnost, socialni kontekst in okolje definira zdravje ljudi in njihov odnos do služb. (Sotnik, Jezewski 2005)

19. Etnična / kulturna občutljivost Anti-rasistična načela
Kulturno kompetentno SD

20. Etnična / kulturna občutljivost
je zavest o različnih kulturnih vrednotah, prepričanjih, običajih med posamezniki v družbi in razumevanje, da te vrednote, prepričanja, običaji pomembno zaznamujejo interakcije med ljudmi.

21. Kulturna kompetentnost
je primerna usposobljenost, spretnost, ustrezna sposobnost za delo v večkulturni družbi in za delo s pripadniki različnih kultur. Kulturno kompetentna socialna služba je odzivna na socialne probleme v odnosu do kulture, »rase«, spola itd. Potrebne so, če določeno okolje vključuje delo z ljudmi iz drugih držav in različnih kultur. Gre za skupek vedenja, odnosov, praks, zakonodaje, ki socialnim službam omogočajo učinkovito delo s pripadniki različnih kultur.

22. Modeli razvoja kulturne kompetentnosti

23. Carballeira (1996) kompetenca občutljivost univerzalizem nezadostnost
superiornost
nezadostnost
univerzalizem
občutljivost
kompetenca

24. Rorie (et al. 1996) Kulturna destruktivnost Kulturna nezadostnost
Slepota za razlike
Kulturna predkomeptenca
Kulturna kompetentnost
Kulturna sposobnost

25. Medkulturne kompetence (Urh 2013)
Soočanje s predsodki in kulturnimi vrednotami
Poznavanje etnične realnosti
Etnično občutljivo komuniciranje
Zavest o lastni poziciji privilegiranosti
Delo po metodi krepitve moči
Kulturno zagovorništvo
Socialni aktivizem
Zaposlovanje pripadnikov etničnih manjšin
Etnično občutljivo medijsko poročanje
Etnično občutljivo raziskovanje

26. Kompetenca: Etnično občutljivo komuniciranje
Komunikacija: sposobnost učinkovite in jasne izmenjave informacij z ljudmi.
Različni načini komunikacije: govorna, neverbalna in pisna.
7 % besed,
38 % glasu
55 % nejezikovnih sestavin (Pease 1981: 10)

27. Komuniciranje – kompleksna dejavnost
Če želimo učinkovito delati z ljudmi, potem je nujno, da je naše celotno telo usklajeno z izgovorjenim.
Neverbalna govorica – tveganje za kulturne nesporazume !
nasmeh v nekaterih kulturah znak prijaznosti ali znak pomanjkanja resnosti
stik z očmi - znak spoštovanja ali nespoštovanja

28. Primeri kulturnih nesporazumov
Ko prebivalec arabske dežele stropi 'preblizu' tujemu sogovorniku, se bo ta 'ogroženo' umaknil, ker 'ne ve', kako pomembna je za Arabce identifikacija osebnega vonja in diha,
Arabec pa bo užaljen, ker sogovornik 'beži pred njim'.
Kadar so v konferenčni sobi vrata 'neprodušno zaprta', to za Nemce pomeni začetek poslovnega sestanka,
za Američane, vajene odprtih vrat, pa 'zaroto'.

29. Znanje jezika etnične manjšine
Print

30. Kako razvijati etnično občutljivo komuniciranje?
Naučite se načel predstavljanja in pozdravljanja v drugih kulturah.
Naučite se nekaj fraz, stavkov, besed v drugih jezikih.
Izogibajte se besednim zvezam ali frazam, ki so lastne vašemu jeziku.
Razložite kratice.
Prilagajajte hitrost govorjenja.
Pri sogovornikih preverjajte razumevanje vašega govora in pri tem raje upoštevajte njihove povratne informacije, kot pa osebne predpostavke, ki lahko odsevajo nereflektirane stereotipe.
Zapomnite si in poskusite pravilno izgovoriti ime uporabnika.

31. Kompetenca: Delo po perspektivi krepitve moči
Problematičnost tradicionalne prakse SD:
Odsotnost aktivne udeležbe uporabnikov
Pasivne oblike pomoči
Pokroviteljska drža ekspertov
Strategije, ki “dajejo”
Ustvarjanje pasivnih uporabnikov
Tveganje: kultura odvisnosti

32. Skrbstveni vs. emancipatorni pristop (Schuringa 2005)
Skrbstveni pristop (“give” approach)
Emancipatorni pristop (enabling approach)
Od zgoraj- navzdol
Od spodaj-navzgor
Drugi odločajo o uporabnikih
Poudarek je na krepitvi moči posameznikov in skupnosti
Eksperti imajo občutek, da uporabniki ne znajo govoriti zase, da ne vejo, kaj je za njih pomembno in ne znajo rešiti svojih problemov
Skupnost / posamezniki so aktivno vključeni od začetka: raziskujejo, predlagajo, analizirajo, načrtujejo, vodijo, udejanjajo, nadzorujejo, evalvirajo
Eksperti prepričujejo uporabnike, da je določen program ali storitev za njih dobra in da določeno storitev morajo sprejeti.
Aktivno vključena skupnost pridobi več pozitivnih izkušenj: občutek sposobnosti, občutek odgovornosti, občutek, da zmorejo, aktivno išče rešitve za lastno situacijo
Rezultat: pasivni prejemniki pomoči
Rezultat: aktivni uporabniki

33. Kompetenca: Kulturno zagovorništvo
strategija krepitve moči
braniti, podpirati, argumentirati za posameznika, skupino ali skupnost, govoriti v korist drugega
zavzemanje za koristi drugih z namenom, da bi se izboljšal (ali da se ne bi spremenil) njihov položaj

34. Primeri zagovorništva
Odvetnik na sodišču zagovarja osebo v pravnem pogledu v procesu sodnega postopka.
Svetovalka v vrtcu občasno spregovorita v korist romske družine z namenom, da bo obdržala ali pridobila socialne pravice ali socialne storitve, primerno nastanitev.
Socialni delavec zagovarja mladostnika, ki zaradi romskega porekla težko najde zaposlitev, in mu omogoči intervju pri delodajalcu.
Uradnik na sektorju za azil spregovori o ovirah postopka na javni okrogli mizi.
Socialna delavka podpre mlado Rominjo in jo opogumlja, krepi njeno samozavest, ki je šibka zaradi njenega zdravstvenega stanja, čustvenih stresov, in ji pomaga premagovati ovire v vsakdanjem življenju.
Skupina prosilcev za azil se organizira kot samozagovorniška skupina, ki zahteva pravičnejšo obravnavo in boljše pogoje za življenje.

35. Kulturno zagovorništvo
upošteva kulturne razlike in kulturne specifičnosti
mediator med različnimi svetovi, posluša lokalne govorice, je pozoren na marginalizirana znanja ter je pogosto v vlogi kulturnega prevajalca
prenašalec sporočil tistih, ki imajo manj možnosti, da bi bili slišani

36. Model kulturnega posredništva (Jezewski in Sotnik 2005)
Definicija: Kulturno posredništvo je povezovanje oz. mediacija med skupinami in posamezniki različnih kulturnih porekel z namenom zmanjševanja konfliktov. Gre za zmanjševanje konfliktov in reševanje problemov med dvema kulturnima sistemoma.

37. Model kulturnega posredništva (Jezewski, Sotnik 2005)
stopnja: prepoznavanje problema
stopnja: intervencija
stopnja: rezultat

38. 1. stopnja: Prepoznavanje problema iz kulturne perspektive
Ne presojati iz lastne pozicije, odmik od etnocentričnosti
To je pogost izvor kulturnih konfliktov
Prepoznavanje, razumevanje razlogov za konflikt
Potrebna etnična / kulturna občutljivost

39. kulturno občutljivost strokovnjaka
intervencijska izhodišča
kulturno občutljivost strokovnjaka
kulturno poreklo uporabnika
starost
čas
stigma
birokracija
politični kontekst
razmerja moči
socialne mreže

40. Intervencijska izhodišča
kulturna občutljivost strokovnjaka (Ali strokovnjak pozna uporabnikov odnos, prepričanja in vrednote do problema? Kako uporabnik sam definira svoj problem, kako ga dojema v okviru svoje kulture? Ali se percepcija razumevanja socialne stiske uporabnika razlikuje od percepcije njegove stiske, kot jo vidi, razume strokovnjak?);
kulturno poreklo uporabnika (Kakšno je kulturno poreklo uporabnika? Kakšno je kulturno poreklo strokovnjaka? Ali se razlikujeta? V čem? Ali sta kulturi v pozitivni ali negativni medodnosni relaciji ter kako to vpliva na uporabnika in zagotavljanje storitev? Ali je kulturni konflikt verjeten zaradi kulturnih razlik?);

41. starost (Kako starost uporabnika vpliva na storitev, ki jo prejema
starost (Kako starost uporabnika vpliva na storitev, ki jo prejema? Kakšna so prepričanja in vrednostni sistem strokovnjaka v odnosu do uporabnikove starosti? Ali je v organizaciji zaznati diskriminacijo zaradi starosti in kako ta vpliva na uporabnike? Ali je uporabnik stigmatiziran zaradi starosti?);
čas (Kako strokovnjak dojema čas? Kako uporabnik dojema čas? Ali morebitne razlike med dojemanjem časa med njima vplivajo//ustvarjajo ovire v komunikaciji? Ali ustvarjajo konflikte pri zagotavljanju storitev (npr. strokovnjak je usmerjen v prihodnost, uporabnik je usmerjen v sedanjost in v preživetvene strategije)? Ali strokovnjak prepoznava dojemanje časa uporabnika kot kulturno normo oz. vrednoto? Kako strokovnjak zagotavlja čas uporabniku (ali si zanj vzame več časa)? Kako pri svojem delu upošteva različno doživljanje časovne dimenzije?

42. stigmatiziranost uporabnikov zaradi etničnega/kulturnega porekla (Ali je uporabnik v okolju, kjer živi stigmatiziran, ali v vsakdanjem življenju doživlja stigmo? Kje je izvor stigme (običajno stigmo proizvaja večinska družba, lahko pa izvira tudi iz skupnosti, družine)? Kakšne strategije so potrebne za zmanjševanje ali odpravo stigme, ki se nanaša na določeno negativno poimenovanje - npr. poimenovanje cigani, invalidi, narkomani ipd?);
birokracija (Ali mora uporabnik socialnih storitev izpolnjevati določene obrazce? Ali razume, kaj in zakaj mora podpisati - razumevanje strokovnih izrazov, zakonodajnih procedur, razumevanje pravic? Ali ima vpogled v dokumentacijo?);

43. politični kontekst (Ali je strokovnjak zgolj opravlja svoje delo po navodilih socialne politike oz. države? Ali ima strokovnjak vpliva na zakonodajne in protakularne spremembe v organizaciji z namenom odpravljanja, onemogočanja konfliktnih situacij pri zagotavljanju storitev pripadnikom etničnih/kulturnih manjšin? Ali je strokovnjak član komisije, delovne skupine, ki ima moč spreminjati, predlagati spremembe zakonodaje v korist pripadnikom etničnih/kulturnih skupin pri zagotavljanju kvalitetnih socialnih storitev?);

44. razmerja moči (Ali obstajajo neenaka razmerja moči pri zagotavljanju socialnih storitev? Ali strokovnjaki uveljavljajo svojo moč pri zagotavljanju storitev uporabnikom? Ali strokovnjaki izhajajo iz lastne pozicije moči pri izvajanju kontrole nad dostopnostjo in uporabo storitev? Ali so storitve uporabnikom dostopne? Če ne, zakaj ne (npr. nimajo urejenega državljanskega statusa ali zdravstvene kartice, oddaljenost, odsotnost varstva za otroke, nerazumevanje jezika, v katerem se izvaja storitev, pomanjkanje samozavesti za udeležbo na multidisciplinarni obravnavi itd.)? Kako lahko krepimo moč uporabnikov?);

45. socialne mreže (Strokovnjak naj se vpraša: »Kakšna so moja poznanstva in kaj mi lahko drugi povedo, kar mi lahko pomaga pri zagotavljanju kvalitetnih storitev za pripadnike etničnih/kulturnih manjšin?« Kakšne so formalne (institucionalne, administrativne, pogodbene) in neformalne (osebne, družbene) podporne mreže uporabnikov? Kako lahko obstoječe mreže podprejo uporabnika pri zagotavljanju kvalitete življenja? Katere nove podporne mreže lahko aktivira strokovnjak, ki bodo v podporo uporabnikom?).

46. Primer: Brezposelnost Romov
etnocentrična interpretacija: sami so si krivi, veliko je dela, ki bi ga lahko opravljali, pa raje izkoriščajo sistem DSP
kulturno občutljiva interpretacija: zajema cel kontekst, izhajala iz realnosti Romov, slišala njihovo zgodbo, - romski priimek kot ovira, barva kože, romski priimek (šolana Rominja iz Prekmurja v dokumentarnem filmu – tako kot slišijo, da si Horvat ali kaj drugega,k r zaznamuje človeka, da je Rom, ne dobiš službe) – problem ni samo v osebi, ki ima nizko st. izobrazbe, temveč tudi v okolju, ki izključuje

47. 2. stopnja kulturnega posredništva: Intervencija
Strategije, ki vodijo k rešitvi problema:
mediacija
pogajanje
zagovorništvo
mreženje

48. Mediacija
Primer:
Mlada Rominja, mati treh otrok, je nezadovoljna s svojim socialnim delavcem. Ta jo ne obišče pogosto, pravi da pride zgolj preveriti kakšno stvar. Najbolj jo je razjezilo, ko je pokazal neobčutljivost do sinovega šolanja. Sin obiskuje prilagojen program in tudi tam mu je šlo zelo težko. Letos je končal 6. razred, vendar že zaključil šolanje. Dopolnil je 15 let, kar pomeni, da je že delovno sposoben - tako so mami svetovali tudi v šoli, kajti nobena dodatna učna pomoč mu ni olajšala učenja. Sin je pouku težko sledil, ni bil skoncentriran, med razlaganjem snovi je sklonil glavo in si zatiskal ušesa, večkrat je tudi uhajal od pouka in se potepal po mestu. Mati tega ni mogla nadzorovati. Socialni delavec iz CSD je mami zgolj grozil, da ji bo v primeru nerednega šolanja sina odvzel denarno socialno pomoč. Mati pove, da s socialnim delavcem nimata sklenjenega nobenega dogovora o sodelovanju, sam ji je predlagal, da bosta »stvari reševala sproti«, vendar se na njene pozive po podpori ne odziva.

49. Kulturni posrednik
Kulturni posrednik prepozna situacijo, kjer bi lahko od naslednjem srečanju s socialnim delavcem in mamo prišlo do večjega konflikta. Mami predlaga srečanje s socialnim delavcem, kjer je kulturni posrednik prisoten v vlogi mediatorja. Skrbi za to, da obe strani ubesedita svoji perspektivi v dialogu in konkretno opredelita delovne cilje v procesu nudenja pomoči.

50. Pogajanje
Primer: Romsko društvo iz ene od slovenskih regij je želelo nastopiti na poletnem lokalnem folklornem festivalu s prikazom svojih plesov in pevskih točk. Na pristojnem uradu jim je referentka rekla, da so že prepozni, saj je program že pripravljen. Vendar so imeli občutek, da so bili zavrnjeni samo zato, ker so Romi. Romi še nikoli niso nastopali na tem dogodku. Kulturni posrednik jim je svetoval, naj napišejo prošnjo že v začetku leta, da ne bodo ponovno prepozni. Naslednje leto so bili uspešni, vendar jim je ena od članic programskega odbora omogočila nastop le pod pogojem, da so Rominje na odru bose, nenaličene, brez nakita in bleščic, ker naj bi bile, po njenem prepričanju, to prave podobe Romov, kot so veljale včasih. Članice folklorne skupine se s tem niso strinjale, saj so se želele na odru predstaviti v svoji podobi.

51. Kulturni posrednik
Kulturni posrednik je s predsednico romskega društva prišel na sestanek s članico programskega odbora in izpostavil dilemo. Predsednico romskega društva je spodbudil, da je prenesla sporočila članic folklorne skupine in jo na mestih, ko je bilo potrebno, podprl z dodatno argumentacijo o razbijanju stereotipnih podob o Romih. Pogovor se je zapletal okrog predstav o »tipičnih Romih« in o tem, kaj pomeni javni kulturni nastop za marginalizirano, stigmatizirano skupnost v okolju, kjer bi imela na prireditvi priložnost izpostaviti svoje vire moči, spretnosti, talente. Pogajanje je bilo uspešno in Romi so nastopili s svojimi izraznimi točkami.

52. Zagovorništvo Primer:
Študentka, ki je pisala diplomsko nalogo o Romih in je želela navezati stik z Romi, je prosila socialno delavko iz pristojnega CSD, da jo pospremi v naselje. Ob obisku je imela priložnost opazovati socialno delavko pri njenem delu. Obiskali sta 50-letno gospo, ki je brez noge, živi sama z odraslim sinom v majhni, temačni, podirajoči se baraki. Gospa je socialno delavko na dan obiska večkrat vprašala, kako bi se dalo urediti njeno stanovanje, kako bi lahko socialna služba pomagala. Socialna delavka je zgolj izrazila sočutje, preusmerjala pogovor na druge teme, večkrat pa je omenila tudi, da sedaj ne dela več na področju denarnih pomoči in da ji zato ne more pomagati.

53. Kulturni posrednik
Kulturni posrednik v vlogi zagovornika opozori socialno delavko na njeno neetično ravnanje. Socialna delavka namreč, kljub prepoznanim hudim materialnim in drugim stiskam, ki jih doživlja gospa, ni zagotovila ustrezne podpore, prav tako ni niti poskušala zagotoviti podporo z različnimi intervencijami – posredovanje, informiranje, mediacija, zagovorništvo, mreženje itd. Kulturni posrednik s tem pristopom temelji k spremembi, torej aktivira obstoječe vire, ustvarja nove, z namenom, da gospa prejme potrebno podporo.

54. Mreženje
Na območju večjega kraja v Sloveniji živi številčnejša razširjena romska družina. Vsi člani skupnosti so brezposelni, odvisni od denarnih socialnih pomoči in drugih socialnih prejemkov. Živijo v marginaliziranem naselju, ki je oddaljeno od centra mesta, nepovezano z mestnim prometom, komunalno skromno opremljeno. Pristojni CSD je poskušal delovati v skladu z zakonodajnimi pooblastili, vendar ta pomoč Romom ni zadostovala, saj so pogosto posamezniki ali družine prihajali s kompleksnejšimi problemi, ki so bili posledica širših družbeno političnih, ekonomskih in drugih dejavnikov.

55. Kulturno posredništvo
CSD je zaradi lastne institucionalne nemoči (administrativna obremenjenost, kulturna nekompetentnost strokovnjakov) pri nudenju pomoči družinam povabil k sodelovanju druge pristojne službe in strokovnjake iz lokalnega okolja. Sklical je multidisciplinarni tim, kjer je strokovnjakom predstavil problematiko. Srečanja so postala mesečna, skupina strokovnjakov se je razdelila v manjše delovne skupine. Prav tako so člani multidisciplinarnega tima ustvarjali nove povezave v svojem delovnem okolju in v njem razvijali večjo občutljivost do romske družine.

56. 3. stopnja kulturnega posredništva: Rezultat
Kulturni posrednik oceni stopnjo, do katere je kulturni konflikt rešen.
Če konflikt ni odpravljen ali pa uporabnik ni zadovoljen, se kulturni posrednik vrne na prvo stopnjo (ponovno definira problem) ali na drugo stopnjo (uporabi druge intervencijske strategije).

57. Študija primera po modelu kulturnega posredništva (print)

58. kompetenca: Socialni aktivizem in skupnostno socialno delo
Temeljna načela, izhodišča socialnega dela?
človekove pravice
socialna pravičnost
vključevanje
odpravljanje neenakosti

59. Socialni aktivizem v SD
Ni zgodovine
Ozko polje SD (mikro raven)
Odgovornost do uresničevanja človekovih pravic – odsotno

60. Primer
Mlada romska mama ima 14-letnega šoloobveznega otroka, ki obiskuje prilagojen program. V šoli mu gre težko – pravi, da se ne počuti dobro, učitelji opažajo, da skloni glavo, ko ne zmore sodelovati, uhaja od pouka ipd. Pedagoški in svetovalni delavci so mnenja, naj vztraja vsaj do dopolnjenega 15. leta starosti, ko ni več zakonsko šoloobvezen. Vendar pa socialni delavec mami zgolj grozi z odvzemom denarne socialne pomoči, če fant ne bo redno obiskoval šole ter ne sliši okoliščin in ne prepozna ovir, s katerimi se tako starši kot šola soočajo pri izobraževanju mladega fanta.
Mati je nezadovoljna z delom socialnega delavca, ki je nikoli ne obišče, ne vpraša, kako živijo, kaj potrebujejo, temveč jim zgolj grozi.

61. Judy H. Katz, White awareness ([1978] 1984)
»Resnično sem se zavedala tega na 6-dnevnem seminarju leta Med udeleženci je bilo 85% Portoričanov in temnopoltih ter 15% belopoltih. Prvič v življenju sem se znašla v situaciji, kjer ni prevladovala belopolta populacija ali ljudje židovskega porekla (avtoričini starši so židovskega porekla, op. a.). Vržena sem bila v drugo kulturo. Nezavedno in prikrito sem se bila primorana soočiti se z lastno »belostjo«, z lastnimi predpostavkami, z lastnimi vrednotami. Nisem bila več »norma«. (…) Po eni strani sem čutila lasten odpor in krivdo do svoje »belosti«, saj sem bila označena kot tista, ki zatira. Na seminarju smo govorili o rasizmih. Nisem želela, da me udeleženci dojemajo kot rasistko, zato sem s skupino podelila lastne občutke krivde in zaskrbljenost do rasizma. Malo je bilo takih, ki so mojo skrb razumeli, vendar jih to niti ni preveč ganilo. Moja krivda ni sprožila nikakršnih sprememb v njihovih zatiranih vsakdanjih življenjih, prav tako ni zdravilno delovala name. Bistvo vsega namreč ni bilo v tem, ali sem čutila skrb do preseganja rasizma, temveč kaj sem storila za njegovo preseganje. Kaj sem storila, naredila, kako sem ukrepala? Moja pasivnost, moje ne-početje, ne-akcija je bil način, kako sem sama prispevala k ohranjanju rasizma. Tudi moja neaktivnost je bilo dejanje. Udeleženci so me odkrito soočili: »Ne sedi tukaj in ne dopoveduj nam, kaj bi želela narediti – naredi to!«

62. Odsotnost socialnega aktivizma v SD
3 modeli skupnostnega SD (razvijanje skupnosti, socialno planiranje, socialna akcija)
Se niso uveljavili
Dopolnilna dejavnost
V času komunizma profil skupnostnega delavca v SD nepoznan
Če so skupnostni problemi pojavili ali postali tako izraziti, da so planili na površje, je veljalo, da jih bo rešila Partija.

63. Socialni aktivizem – pomemben dejavnik stroke
»Socialno delo je politično, ko podpira posameznike, posameznice in skupine, da pridobijo več ustreznih informacij, samospoštovanje, več osebne in kolektivne moči, več socialnih virov in večjo izbiro za samoodločanje. Politično pa je tudi, ko opozarja na strukturne neenakosti, ki jih blaginjski režimi sicer blažijo, vendar tudi proizvajajo, saj blaginjski režimi obsegajo tako socialno redistribucijo kot socialne institucije, socialno politiko, določanje, kdo je »pomoči potreben« in kdo ne, pa tudi, kdo je »tisti, ki zasluži podporo«, in kdo bi podporo sicer »potreboval, a si je ne zasluži.«
(Zaviršek 2006: 88)

64. Analiza primera
Print

65. Reference
Carballeira, N. (1996), The LIVE and LEARN Model of culturally competent family services, The Source 6 (2), pp
Devore, W., Schlesinger, E. G. (1999), Ethnic-sensitive social work practice. Boston: Allyn & Bacon, cop.
Global Standards for the Education and Training of the Social Work Profession ([orig. 2004], 2005) (prev. Jelka Zorn).
Jezewski, M.A., Sotnik, P. (2005), “Disability Service Providers as Culture Brokers”. V: Stone, J. H. (ed), Culture and Disability. London: Sage (str ).
Malahleka, B., Woolfe, S. (1991), Ethnically sensitive social work: the obstacle race. Practice, 5, 1:
Schuringa, L. (2005), Community work and Roma inclusion. Utrecht: Spolu international foundation.
Thompson, N. (2002), People Skills. London: Palgrave Macmillan.
Urh, Š. (2013), Kulturno kompetentno socialno delo. Etnična občutljivost in antirasistična perspektiva v socialnem delu za učinkovito delo s pripadniki etničnih manjšin in za učinkovito delo v večkulturnem okolju. (v tisku)
Pease, A. (1981), Govorica telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Rorie , J., Paine, L., Barger, M. (1996), Primary care for women: Cultural competence in primary care services. Journal of Nurse-Midwifery , 41 (2), ).
Zaviršek, D. (2006), O nujnosti socialnega: javni nagovor ob praznovanju 50. obletnice izobraževanja za socialno delo. Socialno delo, 45, 1-2: