1. UVOD V GRAFIČNE MEDIJE
vaje

2. 1. vaja: VARSTVO PRI DELU KRATKA ZGODOVINA VARSTVA PRI DELU
Varstvo pri delu ni pridobitev modernega časa. S to problematiko so se ukvarjali delodajalci že davno pred našim štetjem, četudi so vladali suženjsko-delovni odnosi, ko so skrbeli za zdravje in življenje posebno sposobnih sužnjev.
Vemo, da pri delu prihaja do nevarnosti, izpostavljeni smo določenim tveganjem, vendar s pomočjo varstva pri delu ta tveganja vodimo.
Uvajanje sodobnih tehničnih in tehnoloških metod v proizvodnji povzroča nove izvore in vzroke poškodb, ki so nevarni za zdravje. Takšne poškodbe ponavadi povzročijo trajne posledice za zdravje in zmanjšajo delovno sposobnost.
Najpomembnejše je vse delavce čimbolj teoretično in praktično usposobiti, pomanjkljivosti in nevarnosti pri delu pa odkrivati in jih sproti odpravljati.
Najučinkovitejši način tehničnega varstva pri delu je takšno oblikovanje dela, da do poškodb in obolenj ter drugih posledic ne more priti.

3. SMERNICE EVROPSKE ZVEZE IN VARNOST PRI DELU
SPLOŠNO
Evropska zveza izhaja pri zahtevah za ohranitev zdravja iz naslednjih
postavk:
Delovno mesto je treba urediti tako, da kar najmanj ogroža življenje in zdravje.
Nevarnosti je treba obvladovati na delovnem mestu, kjer nastajajo in jih zmanjšati, kolikor je le mogoče.
Pri ukrepih je treba upoštevati stanje tehnike, delovne medicine in higiene.
Ukrepi morajo upoštevati povezanost področij: tehnike, organizacije
dela, delovnih razmer, socialnih pogojev, vpliv na zunanje okolje.
Ker je Slovenija pred kratkim postala pravnomočna članice EU, mora zato kot njena zakonita partnerica slediti zakonom in zahtevam o varnosti pri delu.
Med zahtev tako spadajo postavke:
- pravilno in varno urejeno delovno mesto, kjer naj ne bi prišlo do ogrožanja človeškega zdravja in seveda življenja
- pravočasno obvladovanje nevarnosti na delovnem mestu in njihovo zmanjšanje,
- seveda upoštevanje stanja tehnike, higiene in delovne medicine.
Vsi ti ukrepi morajo upoštevati medsebojno povezanost tehnike, organizacije dela, delovnih razmer, socialnih pogojev, vplivov na zunanje okolje itd.

4. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZDRAVJE DELODAJALEC DELAVCI VARNOST
Vendar pa lahko rečemo, da vsi t.i. varni deloni pogoji in njihovo zagotavljanje niso odvisni le od delodajalca. Vsekakor je le-ta pomemben dejavnik, vendar pa morajo tudi zaposleni zagotoviti, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki bodo zagotavljali varnost in zdravje pri delu..
DELAVCI
VARNOST

5. Število nezgod pri delu v Sloveniji
28,2 na 1000 zaposlenih
SLOVENIJA (l. 2000):
SKUPAJ POŠKODB
Kljub vsemu, čeprav se vsi tako delodajalci, kot delavci trudijo, da bi zagotovili varnost in zdravje pri delu, do neljubih nesreč še vedno prihaja.

6. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NASTANEK POŠKODB PRI DELU
dejavniki v človekovem okolju,
fizikalni dejavniki,
dejavniki povezani s človekom.
Posledica zaporedja neželenih dogodkov pri delu, ki lahko vodijo do poškodb in zdravstvenih okvar, je prekinitev dela. Pri tem ni pomembno, ali do nezgode tudi dejansko pride.

7. Dejavniki v človekovem okolju:
Delavčevo okolje
oprema prostorov,
osvetljenost, mikroklima, hrup,
psihološka atmosfera na delovnem mestu.
Organizacija dela
razporeditev delovnega časa, dnevni počitki, tehnična organizacija dela.
Fizikalni dejavniki
delo s stroji,
delo s kemikalijami,
električni tok, sevanje, žarčenje
DELAVČEVO OKOLJE –
osvetljenost - najprimernejša je naravna, vendar jo pogosto nadomešča umetna; če je osvetlitev delovnega mesta slaba, je možnost, da pride do nesreče, zelo velika.
Mikroklima - prenizke ali previsoke temperature, vlažnost zraka je zelo pomembna za počutje delavcev in varen potek dela,
Hrup - utruja in zmanjšuje pozornost, privede do okvar sluha,
Psihološka atmosfera - medsebojni odnosi zaposlenih lahko ugodno ali neugodno vplivajo na varno delo.
ORGANIZACIJA DELA - pomembna je razporeditev delovnega časa, dnevni počitki in tehnična organizacija dela.
Fizikalni pogoji delavčevega okolja so pomembni dejavniki varnega dela

8. Dejavniki povezani s človekom:
življenjsko obdobje,
spol,
sposobnost za poklic,
poklicno znanje in delovne izkušnje,
psihofizično stanje delavca,
emotivne lastnosti delavca.
ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - najpogosteje se poškodujejo mlajši delavce, stari od let.
Najmanj nezgod pa se pripeti delavcem v življenjski dobi med 50. In 55. Letom.
Razlogi za to so večinoma večje izkušnje starejših delavcev in njihova strokovna znanja kot tudi različne metode mlajših in starejših delavcev pri delu Dosedanje izkušnje kažejo, da so starejši delavci pri delu bolj pazljivi
SPOL - statistični podatki kažejo, da se ženske pri delu redkeje poškodujejo kot moški
SPOSOBNOST ZA POKLIC- na poklicno sposobnost vplivajo psihomotorične lastnosti delavcev, funkcija čutil (vid, sluh), inteligenca in postopek pri delu.
Nepopolno poklicno znanje in premajhne delovne izkušnje
PSIHOFIZIČNO STANJE DELAVCA - bolezen, ki zvišuje tveganje, da pride do poškodbe pri delu, droga, alkohol,...
EMOTIVNE LASTNOSTI DELAVCA - pasivne in labilne osebe so bolj nagnjene k poškodbam

9. NEVARNOSTI in OBREMENITVE NA DELOVNEM MESTU
Mehanske
Rotirajoči in gibljivi deli strojev (vbod, udarnina, ureznina, stisk, udarec..). Prosto gibanje mas (padec, kotaljenje, drsenje, prevrnitev, nihanje, odletavanje…). Gibanje delovnih sredstev in vozil, zagrabitev, zaklop, poklop…
Električne
Električne napeljave, stikališča,električna oprema ,
Požar in eksplozija zaradi električnega toka, elektrostatični pojav
Škodljive snovi
Vdihavanje, zaužitje in resorbcija / kožo, vnetljive in eksplozivne snovi
Pomanjkanje kisika, korozivne, reaktivne, nestabilne snovi
Fizikalni dejavniki
Elektromagnetna sevanja, hrup, ultrazvok, vibracije,
Vroče ali hladne snovi / sredstva, snovi pod tlakom (stisnjeni zrak, para, tekočine)
Izpostavljenost biogenim dejavnikom
Infekcije zaradi nenamenskega dela z mikroorganizmi

10. Dejavniki delovnega okolja
Neprimerna ali nezadostna razsvetljava, neprimerno toplotno okolje (temperatura, vlaga, prepih), škodljive snovi, računalnik
Povezava del. mesta in vplivi delavca
Odvisnost sistema varnosti od hitrosti in obdelave podatkov. Odvisnost od znanja in zmožnosti moštva, od načina obnašanja, dobrih zvez in pravilnih navodil za obvladovanje razmer. Vpliv predvidljivih odstopanj od varnih postopkov. Primernost osebnih varovalnih sredstev. Motiviranost za varno delo. Ergonomski vplivi (prilagojenost del. Mesta delavcu)
Psihološki dejavniki
Zahtevnost dela (intenziteta, monotonija). Velikost prostora (klavstrofobija, osamljenost). Nejasnosti in/ali konflikti. Zahteva po odločitvah o delu in nalogah. Velike zahteve, majhen nadzor pri delu. Reagiranje in ukrepanje v sili
Organizacija dela
Vplivi delovnega postopka (trajno delo, izmene, nočno delo). Učinkovit sistem upravljanja in ureditev načina organizacije, nadzora in zagotavljanja zdravja in varnosti. Vzdrževanje opreme, vključno z varstveno opremo. Primerne ureditve za primer nezgode ali ukrepanja v sili
Razno
Nevarnosti zaradi drugih (nasilje itd.). Delo z živalmi. Delo pri povišanem ali zmanjšanem tlaku. Neugodne vremenske razmere. Prijaznost programske opreme. Delo v bližini ali pod vodo. Menjajoča se mesta dela.

19. Varstvo pri delu Primarna preventiva: Sekundarna preventiva:
preprečevanje nevarnosti,
kontrola varnosti,
odstranitev nevarnosti s pomočjo tehničnih rešitev in sredstev ter opreme za osebno varstvo,
smernice, ki preprečujejo nevarna ravnanja in navade delavcev.
Sekundarna preventiva:
nadziranje delovnega okolja, kontrola zdravja.
Terciarna preventiva:
zmanjševanje posledic poškodb.
Varstvo pri delu je sestavljeno iz:
PRIMARNA PREVENTIVA predstavlja preprečevanje nevarnosti, kontroliranje varnosti ali odstranitev nevarnosti s pomočjo tehničnih rešitev in sredstev ter opreme za osebno varstvo. Prav tako primarna preventiva zajema smernice, ki preprečujejo nevarna ravnanja in navade delavcev.
SEKUNDARNA PREVENTIVA predstavlja nadziranje delovnega okolja in kontrolo zdravja delavce, torej pravočasno odkritje poklicnih bolezni ter drugih ogrožanj varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.
TERCIARNA PREVENTIVA je aktivnost, s katero skušamo kar najbolj zmanjšati posledice poškodb ali bolezni. Sem spadajo načrtovana ravnanja, ki se izvajajo pri težjih poškodbah ali nesrečah, kot so prva pomoč, zdravljenje in rehabilitacija.

20. Zakon in pravilniki v Uradnem listu Republike Slovenije
Zakon o varnosti in zdravju pri delu pri delu (ULRS, 1999, št.56, str )
Pravilnik o varstvu pri delu v grafični industriji. (ULRS,1992, št.7, str )
Pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine. (ULSRS, 1989, št.36, str )
Varnost pri delu določajo tudi zakoni, standardi in predpisi.
Mednarodne organizacije, ki s standardi urejajo varnost:
po statutih teh mednarodnih organizacij imajo za nalogo pripravo, preverjanje in sprejemanje standardov, namenjenih javni rabi; članstvo v teh organizacijah je odprto za relevantne nacionalne organizacije iz vsake države. Takšne organizacije so:
ISO – International Organisation for Standardisation
IEC – International Electrotechnical Commission,
ITU-T International Telecommunication Union Telecomunication Standardization Sector

21. Zakon in pravilniki v Uradnem listu Republike Slovenije
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. (ULRS, 1999, št.89, str )
Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. (ULRS, 1999, št.89, str )
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. (ULRS, 1999, št.89, str )
V Sloveniji je sprejet ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, s katerim se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ta zakon pa določa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu. Podrobnejše varnostne ukrepe pa določi delodajalec v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Kajti imamo seveda tudi pravilnik o varstvu pri delu v grafični industriji in pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine, ter druge pravilnike – o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu, pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

22. ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (Ur. list RS št. 56 / 99)
S tem zakonom se določajo:
dolžnosti delodajalcev v zvezi z varnim in zdravim delom
pravice in dolžnosti delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom
ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Podrobnejše varnostne ukrepe določi delodajalec v
skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
Določbe zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih:
za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu.

23. Naloga delodajalca: Delodajalec mora imeti, glede na vrsto dela
in število zaposlenih, USTREZNE
DOKUMENTE, iz katerih je razvidno, da so
na osnovi ocene nevarnosti izbrani ustrezni
ukrepi za zagotavljanje varnosti in da je ta
varnost preizkušena.
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

24. OBVEZNOSTI DELODAJALCA ( splošno)
Sprejeti: izjavo o varnosti z oceno tveganja,
Določiti: strokovni delavec za varnost pri delu,
Določiti: pooblaščeni zdravnik.

25. OBVEZNOSTI DELODAJALCA ( splošno)
zagotavljati: zdravstvene preglede delavcev,
obveščati delavce o novi tehnologiji in sredstvih za delo,
usposabljati delavce za varno delo (teoretično / praktično),
zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja,
zagotavljati periodične preglede in preizkuse delovne opreme,
zagotavljati sredstva in opremo za osebno varnost pri delu,
zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti,
zagotavljanje požarnega varstva po predpisih.

26. PREDNOSTI UREJENIH DELOVNIH RAZMER:
zmanjšanje števila poškodb in bolezni
višja produktivnost
višja kakovost v proizvodnji
zmanjševanje odsotnosti z dela
večje zadovoljstvo delavcev
izogibanje tožbam in zmanjševanju fluktuacij
znižanje stroškov kadrovanja, usposabljanja, izplačil tožb,
doseganja kakovosti izdelkov in ustrezne količine,
in predvsem manjše izgube podjetja zaradi odhoda najboljšega kadra z znanji, ki so težko nadomestljivi.
NAVEDENO POMENI:

27. PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
DOLŽNOSTI DELAVCA
PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

28. Varno obnašanje delavca
sposobnost in znanje o varnem delu s stroji,
varno obnašanje v delovnem procesu,
uporaba osebnih zaščitnih sredstev,
znanje o prvi pomoči.
SPOSOBNOST IN ZNANJE O VARNEM DELU S STROJI - znanje in izkušnje so izredno pomembne za varstvo pri delu. Delavec mora biti informiran in izobražen na področju dela, ki ga opravlja. To je še vedno najpomembnejši dejavnik za varno delo.
VARNO OBNAŠANJE V DELOVNEM PROCESU - odgovorno opravlja svoje delo, ter spoštuje vse varnostne zahteve,
UPORABA OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV - seveda pa se mora pred nevarnostmi tudi zaščititi z ustreznimi zaščitnimi sredstvi, kar pa je zadnji člen v verigi ukrepov za preprečevanje zdravstvenih okvar in poškodb pri delu.
ZNANJE O PRVI POMOČI - v primeru nezgod oziroma poškodb mora ukrepati z dejanji prve pomoči, o kateri mora biti poučen.

29. Elementi varnosti pri organiziranem delu
varna delovna oprema,
varno in zdravo delovno mesto,
varno obnašanje delavca in njegovo osebno varstvo,
varovanje okolja.
Elementi varnosti pri organiziranem delu so:

30. Urejenost delovnih mest
Urejenost objektov in delovnih prostorov (stabilnost in trdnost, električne instalacije, evakuacijske poti in izhodi, stene, tla,streha)
klima delovnih prostorov (temperatura v prostorih, razsvetljava, prezračevanje,…)
urejenost posebnih prostorov (prostori za počitek, za aktivni odmor, za kajenje, sanitarni prostori
odkrivanje in gašenje požarov - požarna varnost,
načrt reševanja,
prva pomoč,
obveščanje delavcev.
Pod urejenost delovnih mest smatramo naslednje:
Urejenost objektov in delovnih prostorov (stabilnost in trdnost, električne instalacije, evakuacijske poti in izhodi, stene, tla,streha)
klima delovnih prostorov (temperatura v prostorih, razsvetljava, prezračevanje,…)
urejenost posebnih prostorov (prostori za počitek, za aktivni odmor, za kajenje, sanitarni prostori
odkrivanje in gašenje požarov,
načrt reševanja,
obveščanje delavcev.

31. Ekologija delovnih mest
toplotno okolje (mikroklima),
osvetljenost,
hrup (meritve ravni, frekvenčne in ostale analize),
vibracije,
sevanje
nevarne snovi,
prah,
vlakna,
škodljivi plini in pare.

32. Nevarnosti zaradi sevanja in hrupa
UV (sušenje tiskarske barve, nekaterih vrst lakov, pri izdelavi TF),
IR (sušenje tiskarske barve),
HF (sušenje lepil, lakov, ki vsebujejo vodo),
laser (osvetljevanje, tiskanje, graviranje, rezanje)
Hrup:
naj ne bi presegel 100db (srečamo ga na rotacijskih in zgibalnih strojih).
Nevarnosti so:
lokalne poškodbe, dvig temperature, nevarnost eksplozije in požara.
Pri vseh oblikah sevanja je pomembno, da zaščitimo vir sevanja, da ne pride v okolico in nas ne poškoduje.
UV sevanje lahko poškoduje oči in kožo,močno sevanje proizvaja v zraku ozon, ki je že pri nizkih koncentracijah strupen, IR sevanje povzroča opekline, laser - opekline
Hrup naj ne bi presegel 100db, čeprav ga nekateri stroji proizvajajo več. Ublažimo ga z zvočno izolacijo stroja, naredimo pregrado med strojem in delavcem in nenazadnje zaščitimo delavca. Najbolje je izolirati stroj.

33. Osebna varovalna oprema
Zaščita dihal (sredstva s filtri, sredstva z dovajanjem svežega zraka,…)
zaščita oči (različna očala)
zaščita telesa (kape, čelade, varnostne rokavice, primerna obutev, varnostna obleka, švedska vata ali plastični vložki za ušesa).
Osebna varovalna oprema
Kot sem že omenila, je osebna varovalna oprema zadnji člen v verigi ukrepov za preprečevanje zdravstvenih okvar in poškodb pri delu, ko z drugimi ukrepi na moremo odvrniti nevarnosti, je nujna uporaba osebnih varovalnih sredstev.
Osebna zaščitna sredstva varujejo pred:
padajočimi bremeni, udarci ob objekte, škodljivostmi hlapov, par, dima, sevanjem, vlago, hrupom, vibracijami,...
Zaščita dihal (sredstva s filtri, sredstva z dovajanjem svežega zraka,…)
zaščita oči (različna očala)
zaščita telesa (kape, čelade, varnostne rokavice, primerna obutev, varnostna obleka, švedska vata ali plastični vložki za ušesa).

35. Nevarnosti in ukrepi v grafični in papirni industriji
Delo s stroji
Nevarnosti:
Vlečenje in navijanje (delo s stroji, ki vsebujejo valje in cilindre),
Stiskanje (npr. delo s stiskalnicami),
Ureznine (npr. delo z noži),
Udarci (npr. Premikajoči se deli stroja).

36. Nevarnosti in ukrepi v grafični in papirni industriji
Druge nevarnosti, ki lahko nastanejo zaradi:
izteka tekočin pod visokim pritiskom,
električne energije,
hidravlične, pnevmatične ali termo energije,
nevarnosti požara ali eksplozije,
hrupa,
emisije prahu, plinov, pare ali tekočin,
visoke temperature,
napačne montaže.

37. Varna delovna oprema – stroji, naprave, orodje
Stroji morajo biti oblikovani tako, da pri uporabi strojev
delavce ne ogrožajo:
mehanske nevarnosti delujočega stroja (odpadanje delov, ostri deli, izdelki ali materiali,…),
in druge nevarnosti (elektrika, ogenj in eksplozije, sevanje, hrup, vibracije, nevarne snovi,…).
Varna delovna sredstva -splošne varnostne zahteve
Stroji morajo biti oblikovani tako, da pri uporabi strojev delavce ne ogrožajo:
mehanske nevarnosti delujočega stroja (odpadanje delov, ostri deli, izdelki ali materiali,…)
in druge nevarnosti (elektrika, ogenj in eksplozije, sevanje, hrup, vibracije, nevarne snovi,…)

38. Varna konstrukcija strojev Varnostne naprave na delovnih sredstvih:
pokrovi, ki ščitijo gibljive elemente,
dvoročni varnostni vklop,
svetlobna zavesa,
varovalna žična mreža,
zaščitno izoliranje električnih naprav in varovanje z ozemljitvijo.
Varnostne naprave na delovnih sredstvih:
Pokrovi, ki ščitijo gibljive elemente, ki bi s tem ogrožali delavce in okolico. (vrteči se zobniki, ležaji, gredi, vrteča se kolesja)
dvoročni varnostni vklop je zanesljiva varnostna naprava za varovanje rok na strojih. Glavno stikalo je izdelano tako, da je pri zaganjanju stroja nujno delovanje obeh rok delavca sočasno, tako, da nikakor ni mogoč vklop z eno roko.
svetlobna zavesa,je zanesljivo varovanje s fotocelico, ki blokira stroj, če v območje svetlobne zavese pride tuje telo, npr. roka
varovalna žična mreža, je nameščena na vhodni odprtini za zrak na ventilatorjih in ščiti pred vsesavanjem smeti in delov oblek v mehanizem
zaščitno izoliranje električnih naprav in varovanje z ozemljitvijo.

39. Značilni krmilni sistemi s katerimi lahko zagotovimo varnostne zahteve so:
stikala za izklop v sili,
varnostna stikala,
zavorni sistemi,
zakasnitveni elementi varnostnih naprav,
dvojna kontrola zaklepanja in drugi postopki krmiljenja.
Značilni krmilni sistemi s katerimi lahko zagotovimo varnostne zahteve so:
stikala za izklop v sili - z njihovim aktiviranjem mora biti stroj ustavljen tako, da ni nevarnosti za človeka ali možnosti, da bi nastala škoda na stroju.
varnostna stikala,
zavorni sistemi, kadar je potrebna hitra zaustavitev mehanizma stroja, je ta opremljen z zavoro -mehansko ali električno
zakasnitveni elementi varnostnih naprav - kadar vztrajnost mehanizma stroja lahko povzroči nevarna gibanja, potem, ko je bila prekinjena dobava energije stroju, je treba zagotoviti, da se varnostna naprava ne more odpreti, dokler se stroj giblje.
dvojna kontrola zaklepanja in drugi postopki krmiljenja.

40. OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
OSEBNO VARSTVO
Na delu nosimo ustrezno, prilegajočo se delovno obleko.
Lase spnemo in zavarujemo s primernim pokrivalom.
Na delovnem mestu ne nosimo kravate ali nakita.
Če pri delu obstaja nevarnost poškodbe oči, obvezno nosimo zaščitna očala ali drugo primerno zaščitno sredstvo.
Odstranimo nakit.
Obutev naj bo udobna.
Poznavanje prve pomoči.
OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
OSEBNO VARSTVO
Na delu nosimo ustrezno, prilegajočo se delovno obleko.
Lase spnemo in zavarujemo s primernim pokrivalom.
Na delovnem mestu ne nosimo kravate ali nakita.
Če pri delu obstaja nevarnost poškodbe oči, obvezno nosimo zaščitna očala ali drugo primerno zaščitno sredstvo.
Odstranimo nakit.
Obutev naj bo udobna.
Poznavanje prve pomoči.

41. OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
DELO NA STROJU
Uporabljamo le brezhibno orodje.
Neposredna okolica stroja ni prostor primeren za igre in šale.
Preden zapustimo delovno mesto se prepričamo,če je delovanje stroja popolnoma ustavljeno.
Delo na stroju je dovoljeno osebam, ki so za to usposobljene.
Pred začetkom dela se moramo prepričati, da stroj na katerem delamo ne bo ogrožal nas ter drugih oseb.
OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
DELO NA STROJU
Uporabljamo le brezhibno orodje.
Neposredna okolica stroja ni prostor primeren za igre in šale.
Preden zapustimo delovno mesto se prepričamo,če je delovanje stroja popolnoma ustavljeno.
Delo na stroju je dovoljeno osebam, ki so za to usposobljene.
Pred začetkom dela se moramo prepričati, da stroj na katerem delamo ne bo ogrožal nas ter drugih oseb.

42. OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
DELO NA STROJU
Prepovedano je popravljanje, čiščenje in mazanje stroja, ko je le-ta v obratovanju.
Pristop do stroja mora biti vedno prost, okolica pa čista in ne založena.
Ne odstranjujemo zaščitnih naprav s stroja, vsako okvaro ali pomanjkljivost stroja prijavimo odgovorni osebi.
OSNOVNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA STROJIH IN NAPRAVAH:
DELO NA STROJU
Prepovedano je popravljanje, čiščenje in mazanje stroja, ko je le-ta v obratovanju.
Pristop do stroja mora biti vedno prost, okolica pa čista in ne založena.
Ne odstranjujemo zaščitnih naprav s stroja, vsako okvaro ali pomanjkljivost stroja prijavimo odgovorni osebi.

43. Varno in zdravo delovno mesto – delo za zaslonom
Prostor za delo mora biti tako izbran, urejen in opremljen, da nudi vsakemu delavcu dovolj možnosti za zdravo in varno delo in gibanje.
Delavcu moramo zagotoviti varno in zdravo delovno mesto. Prostor za delo mora biti tako izbran, urejen in opremljen, da nudi vsakemu delavcu dovolj možnosti za zdravi in varno delo in gibanje.
Pri delu za zaslonom lahko pride do sledečih težav:
Napetost mišic v vratu in zatilju.
Prevelika obremenitev vratnih vretenc in vnetje sklepov.
Prenaprezanje oči in očesnih mišic.

44. Varno in zdravo delovno mesto – delo za zaslonom
Kako se zaščitimo pred
nevarnostmi, ki jih povzroča
delo za zaslonom?
Zaslon naj bo nameščen pred uporabnikom, tako da ni potrebno obračanje glave.
Oddaljenost od zaslona naj bo 50 cm.
Zaslon naj bo nameščen vzporedno z oknom.
Stol na katerem sedi delavec naj bo fleksibilen...
Delavcu moramo zagotoviti varno in zdravo delovno mesto. Prostor za delo mora biti tako izbran, urejen in opremljen, da nudi vsakemu delavcu dovolj možnosti za zdravi in varno delo in gibanje.

45. Označevanje in opozarjanje na nevarnost

46. Označevanje in opozarjanje na nevarnost

47. Varovanje okolja Odpadki v grafični in papirni industriji:
tekoči (razvijalci, lugi fiksirji, kisline, odpadne vode),
plinasti (okolju škodljivi plini),
trdni (tiskarske barve, lepila, laki, papirni odpadki).
Ukrepi za varovanje okolja:
naprave za čiščenje voda,
varen sežig,
recikliranje.

48. VARSTVO
PRED POŽAROM

49. PROGRAM USPOSABLJANJA
SPLOŠNI DEL
Osnove varstva pred požarom
Normativi, standardi, predpisi
Obveznosti delodajalca in delavca
Osnove gorenja
Osnove gašenja požarov
POSEBNI DEL
Pogoji - razmere na delovnem mestu
Nevarnosti za nastanek požara
Preventivni ukrepi za varstvo pred požarom
Nevarnosti ob požaru, evakuacija
Naprave, oprema in druga sredstva za varstvo pred požarom
Praktično usposabljanje delavcev
Uporaba sredstev za gašenje

51. OSNOVE GORENJA
TRIKOTNIK GORENJA
VIR VŽIGA
KISIK
GORIVO

52. OSNOVE GAŠENJA VODA GASILNIKI PRIROČNA SREDSTVA
ZEMLJA, PESEK, ODEJA,...

53. GASILNIK - OGLJIKOV DIOKSID
ELEKTRO NAPRAVE
PLINI
VNETLJIVE TEKOČINE

54. TRDNE SNOVI
ELEKTRO NAPRAVE
(DO 1000V)
PLINI
VNETLJIVE TEKOČINE

55. NEPRAVILEN PRIKLOP RAČUNALNIKA

56. ZALOŽENOST EVAKUACIJSKEGA IZHODA