1. Projekta POSODOBITEV GIMNAZIJE in
FESTIVAL PRIMEROV DOBRE
IN OBETAVNE PRAKSE
Rogla, 30/6 in 1/
Katja Pavlič Škerjanc,
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

3. Kadar obstajajo ovire, je lahko najkrajša pot, ki povezuje dve točki, ovinek.
Bertold Brecht

4. na fotografskem natečaju
Prva nagrada
na fotografskem natečaju
na temo
TO NI MOJE DELO!
Škotska, 2004

5. FESTIVAL PRIMEROV
obetavne,
dobre,
odlične prakse

6. SODELOVANJE …
znotraj šole in med šolami
z drugimi inštitucijami
doma in s tujino
med domačimi in s tujimi učitelji
znotraj predmeta in med predmeti
v oddelku in med oddelki
… TIMSKO DELO

7. Projekt Posodobitev gimnazije: KURIKULARNE OBOGATITVE
SODOBNI PRISTOPI
k učenju in poučevanju
INTEGRATIVNI
KURIKUL(UM)
učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop
avtentično učenje
aktivno učenje
problemsko učenje
raziskovalno učenje
projektno učenje
nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja:
avtentično vrednotenje učnih dosežkov
razvojno spremljanje učnih dosežkov
SODELOVALNO UČENJE IN POUČEVANJE
individualizirano učenje
uporaba novih tehnologij …
KURIKULARNE POVEZAVE:
enopredmetne in večpredmetne
znotrajpredmetne in medpredmetne
delne in celovite (kroskurikularne)
vertikalne in horizontalne
multidisciplinarne in interdisciplinarne 
MEDKULTURNA zmožnost
kot kroskurikularni cilj
Medijska/FILMSKA pismenost
itd.

8. odlične prakse dobre prakse PRIMERI obetavne prakse (zamisli, načrti)
(vsaj enkrat preskušene, reflektirane rešitve vsaj enega učitelja)
odlične prakse
(večkrat preskušene, evalvirane rešitve več učiteljev)

9. DA, KLJUČNE UGOTOVITVE AMPAK … Kako torej odpraviti težave?
boljši učni dosežki dijakov
dijaki bolj zadovoljni
učitelji bolj zadovoljni (profesionalni in osebni razvoj)
novosti sprejema in izvaja vedno več učiteljev …
več dela
organizacijske težave (čas – urnik …)
Kako torej odpraviti težave?
racionalizirati obseg dela
izboljšati organizacijo dela

10. SPREMEMBA ORGANIZACIJSKE KULTURE ŠOLE
Individualizem in kolektivizem kot dva pola človeške naravnanosti (posameznika – skupine – družbe/kulture)
ORGANIZACIJSKE KULTURE (Hargreaves, Bečaj et al.):
individualistična (►izolirano poučevanje)
balkanizirana
Kultura spodbujanega/ izzvanega sodelovanja
sodelovalna kultura (►sodelovalno - timsko poučevanje)
Od izoliranega poučevanja k sodelovalnemu poučevanju
Uspešnost in učinkovitost šole sta povezani s stopnjo in kakovostjo strokovnega sodelovanja med učitelji.

11. Ni vsako sodelovanje smotrno in koristno
1. BALKANIZACIJA
2. UDOBNO SODELOVANJE
3. VSILJENO SODELOVANJE

12. “Nekaj, česar sam ne morem narediti.”
SITO SMISELNOSTI
Kaj bom raje naredil/-a skupaj
s kolegico oz. kolegom kot sam-a?
Osmislitev medpredmetnega sodelovanja in timskega poučevanja
“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”
“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

13. “SODELOVALNA” ZMOŽNOST
NEZAVEDNO SODELOVALEN
Zavedno sodelovalen
Zavedno izoliran
Nezavedno izoliran

14. BISTVENI VPRAŠANJI: ► Kakšna šolska kultura najbolj podpira profesionalno (in osebnostno rast) učiteljev, boljše učne dosežke učencev in razvoj šole kot celote? ► Kako vzpostavimo (organizacijsko) kulturo, ki spodbuja in podpira vpeljevanje (pozitivnih) sprememb?
Individualistične šole – “zataknjene šole”, t.i. stuck schools
Učni proces je osiromašen
Institucionalizirani konzervativizem
Sodelovalne šole – “premične šole, šole v gibanju”, t.i. moving schools
Učni proces je obogaten in povezan s stalnim in sprotnim razvojem

15. KAKO TOREJ ODPRAVITI TEŽAVE?
Sodelovanje mora biti:
OSMIŠLJENO
načrtno
sistematično (strukturirano)
POSTOPNO (procesno)
razvojno (akcijsko raziskovanje)
“Enkrat ni nobenkrat” – diseminacija rešitev
Fleksibilni predmetnik
racionalizirati obseg dela
izboljšati organizacijo dela

16. FLEKSIBILNI KURIKUL Država prepusti šolam odločitve o:
FIZIKA
Država prepusti šolam odločitve o:
organizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa:
urnik (tedenski, mesečni, “projektni”, strnjeni oblike dela ipd.)
število ocenjevalnih obdobij
itd.
umestitvi predmetov v letnike
FIZIKA

17. PROJEKTI, VEZANI NA POSODOBITEV GIMNAZIJE
projekti MŠŠ, sredstva MŠŠ in ESS
Izvajalec:
Zavod RS za šolstvo
Izvajalca:
konzorcij splošnih in konzorcij strokovnih gimnazij
Posodobitev gimnazij
Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov
Posodobitev gimnazijskih programov

18. šolski razvojni projekti pilotni razvojni projekti
POSODOBITEV GIMNAZIJE 2008 – 2014: Vpeljevanje sprememb - razvoj na ravni šole
OBVEZNE
SPREMEMBE
PROSTOVOLJNE
SPREMEMBE ▼
posodobljeni
učni načrti
razvojne naloge
v okviru konzorcijev ▼
posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula
šolski razvojni projekti
v okviru konzorcijev
pilotni razvojni projekti
v okviru Zavoda RS
za šolstvo

19. Posodabljanje gimnazije na ZŠ
Razvoj strokovnih podlag
Usposabljanje šol
Projekt Posodobitev gimnazije
Projekt Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov
Prva generacija šol (2003/04 …):
šole, vključene v izvajanje projektov
Didaktična prenova
gimnazije
Evropski oddelki
Druga generacija šol (2007/08 …):
Šolski razvojni projekti
Pilotni razvojni projekti
 iste/enake in različne naloge!
 skupna in ločena usposabljanja!

20. Posodabljanje gimnazije na ZŠ
Razvoj (in preverjanje)
strokovnih podlag
Usposabljanje šol
(ravnateljev in učiteljev,
posameznikov in projektnih timov)
Projekt POSODOBITEV GIMNAZIJE:
Strokovne podlage nastajajo
(= izhodišča in smernice ZŠ se
preskušajo in nadgrajujejo) v
okviru:
projekta Evropski oddelki
(začetek 2004/05, podaljšan za 2 leti)
PILOTNIH RAZVOJNIH PROJEKTOV (začetek 09/10)
Projekt USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV:
Usposabljanje ŠRT
Usposabljanje za timsko poučevanje
Usposabljanje za kurikularne povezave
Usposabljanje za filmsko kulturo …

21. PILOTNI PROJEKTI: Prijave (58)
Področja
raziskovanja
Nosilci - koordinatorji
Konzulenti
Kurikularne povezave
dr. Zora Rutar Ilc
mag. Tanja Rupnik-Vec
Katja Pavlič Škerjanc
Okoljska vzgoja
Anka Zupan
ddr. B. Marentič Požarnik
Učenje učenja
mag. Cvetka Bizjak
Filmska kultura
Petra Mikulan
(koordinatorica)
dr. Dušan Rutar
Mitja Reichenberg
mag. Boštjan Jambrek
Sporazumevanje v tujih jezikih
Katja P. Škerjanc
Timsko poučevanje
Posodobitev klasične gimnazije

22. SPREMEMBE KOT STALNICA …
… piše se nova BELA KNJIGA o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji (dokončana v letu 2011?)
… povabilo MŠŠ k pripravi izvedbenih gimnazijskih modelov, ki se bodo preverjali s poskusom …

23. HITROST SPREMEMB
Živimo v zgodovinskem trenutku, v katerem so spremembe tako hitre, da sedanjost opazimo šele, ko že izgineva.
We live in a moment of history where change is so speeded up that we begin to see the present only when it is already disappearing. R. D. Laing  

24. VPELJEVANJE SPREMEMB
Spremembe, “edina stalnica”, pomenijo nenehno prisotnost določene stopnje kaosa. Sprememb je vedno več, vedno bolj kompleksne so in vedno hitreje se dogajajo.
Kaj je edino (konstruktivno …), kar lahko storimo?
(Po)iščemo zase (kot posameznika, za svojo šolo itd.) najbolj ustrezen odgovor ne naslednje (bistveno) vprašanje:
KAKO BOM(O) SKRAJŠAL(I) ČAS IN ZMANJŠAL(I) GLOBINO KAOSA?

25. visoka kakovost učnih dosežkov učencev
SPREMEMBE V ŠOLSTVU
visoka kakovost profesionalnega usposabljanja učiteljev ▼
visoko usposobljeni učitelji
visoka kakovost učnega procesa
visoka kakovost
učnih dosežkov učencev

26. PROFESIONALNO USPOSABLJANJE …
znotraj šole in med šolami
z drugimi inštitucijami
doma in s tujino
med domačimi in s tujimi učitelji
znotraj predmeta in med predmeti
v oddelku in med oddelki
… KOLEGIALNO UČENJE