1. Dostop do informacij javnega značaja
Kristina Kotnik Šumah
Namestnica Informacijske pooblaščenke

2. Zakaj so informacije javnega značaja pomembne?
Osnovna smernica delovanja sodobne javne uprave je načelo transparentnosti
Dokumenti, ki jih pri svojem delu ustvari država, niso njena lastnina, temveč last državljanov – “v imenu ljudstva” – demokratična funkcija, participativna funkcija
Transparentnost porabe javnega denarja – nadzorna funkcija

3. Dostop do informacij javnega značaja po svetu

4. Zgodovina dostopa do informacij javnega značaja
Oče pravice: finski duhovnik Anders Chydenius, 1766, kraljevina Švedska
Zakon o svobodi tiska in o dostopu do javnih dokumentov: Vanj je zapisal, da ima vsakdo pravico dostopa do dokumentov, ki jih ima v posesti vlada. Vlada mora uraden dokument vsakomur dati takoj, ko prejme zahtevo, in to brezplačno.
Pravica do svobode izražanja
Listina o pravicah – Bill of Rights, 1789 (Freedom of Speech and Press)

5. Deklaracija o človekovih pravicah, 1948
Mednarodna ureditev
Deklaracija o človekovih pravicah, 1948
Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja in izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme biti preganjan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

6. Evropska konvencija o človekovih pravicah, 1953
Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja…
Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostnim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.

7. Razvoj dostopa do informacij javnega značaja v svetu
Razvoj FOI
ZDA, 1966
Evropa: Švedska 1949, Finska 1951, Norveška 1970, Danska 1970, UK , Nemčija …
“Nova Evropa” – Madžarska 1992, Litva 1996, Latvija 1998, Češka 1999, Estonija 2000, Slovaška 2000, Poljska 2001, Slovenija 2003
ZDIJZ pri nas začel veljati
EU šele leta 2001 (Uredba)

8. Dostop do informacij javnega značaja v Sloveniji
Ustava iz leta 1991
V 39. členu z naslovom »Svoboda izražanja« je v prvem odstavku zapisano, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Drugi odstavek pa pravi, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

9. Dostop do informacij javnega značaja
3. odstavek 15. člena Ustave RS:
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.
5. odstavek 15. člena Ustave RS:
Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

10. Pravna ureditev dostopa do IJZ v Sloveniji
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, in 117/2006 – ZDavP-2; ZDIJZ),
Zakon o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; ZInfP),
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 126/2007 in 105/2006 – ZUS-1; ZUP),
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007; UPIJZ). 10 10

11. Dostop do informacij javnega značaja – osnovna vprašanja
5 osnovnih vprašanj ZDIJZ:
KAJ je informacija javnega značaja in KDO jih je zavezan posredovati?
Kdo jih lahko zahteva?
Kako jo mora prosilec zahtevati?
Kdaj in kako mora organ odgovoriti?
Kam se prosilec lahko pritoži?

12. Kdo je zavezan postopati po ZDIJZ?
Pravne osebe javnega prava
(1. čl. ZDIJZ) – tudi občine
Tudi pravne osebe zasebnega prava, če so izvajalci javne službe ali nosilci javnega pooblastila (so zavezanci samo v tem delu, ne v celoti)

13. Zavezanci – praktični primeri iz prakse IP
Kdo so zavezanci?
Lovska društva –izvajalci javne službe s področja varstva divjadi po Zakonu o divjadi in lovstvu;
Javnopravne Zbornice (Zdravniška zbornica, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica,…);
Pošta Slovenije (izvajalka javne službe);
Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba.

14. Zavezanci – praktični primeri iz prakse IP
Kdo ni zavezanec?
Politične stranke,
Poslanske skupine (zavezanec je DZ),
SAZAS,
Sindikati,
DDC svetovanje in inženiring,
Toplarna Ljubljana,

15. Informacija javnega značaja - definicija
3 kriteriji (4. čl. ZDIJZ):
Izvira iz delovnega področja organa zavezanca,
Organ z njo razpolaga,
Nahaja se v materializirani obliki.
Kaj pa odgovori na vprašanja, razlage, pojasnila, poziv k ukrepanju?

16. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

17. V primeru, če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga
Ni izpolnjen kriterij materializirane oblike za
obstoj IJZ, dostop se zavrne (odločba)

18. prosilec mora izkazati pravni interes (129. čl. ZUP),
ZDIJZ
prosilec mora izkazati pravni interes (129. čl. ZUP),
molk organa nastopi po preteku 2 mesecev od prejema popolne vloge (222. čl. ZUP).
prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa (1. in 5. čl. ZDIJZ),
molk organa nastopi po preteku 20 delovnih dni od prejema popolne vloge (23. čl. ZDIJZ). 18 18

20. Prejem zahteve za dostop do IJZ
prosilec: organ:
pravica do dostopa dolžnost posredovanja
Ravnanje organa po prejemu zahteve:
poziv za dopolnitev zahteve (18. čl. ZDIJZ),
zavrženje zahteve (19. čl. ZDIJZ),
odstop pristojnemu organu (20. čl. ZDIJZ),
odločanje o zahtevi (21.26. čl. ZDIJZ). 20 20

21. Odločanje o zahtevi
podaljšanje roka za odločitev  izjemne okoliščine! (24. čl. ZDIJZ),
zahtevi se v celoti ugodi (22/1 čl. ZDIJZ):
omogoči se dostop v obliki, ki jo zahteva prosilec,
prosilcu se posreduje napotilo.
pisna odločba (22. čl. ZDIJZ):
delno zavrnilna,
zavrnilna. 21 21

22. Kaj pa zelo obsežne zahteve?

23. Pritožba zaradi molka organa (255. čl. ZUP)
Informacijski pooblaščenec organ pozove (255. čl. ZUP), naj mu v določenem roku sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno:
opravičeni razlogi  podaljšanje roka,
neopravičeni razlogi  prevzem v reševanje. 23 23

24. Odločanje o pritožbi Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca:
od organa zahteva posredovanje dokumentov, ki jih je prosilec zahteval (10. čl. ZInfP),
opravi ogled in camera (11. čl. ZInfP).
Informacijski pooblaščenec na podlagi pritožbe izda:
odločbo ali
sklep. 24 24

25. Ali so vse IJZ prosto dostopne?
Informacije
javnega značaja
Prosto dostopne informacije JZ

26. Kdaj lahko dostop zavrnemo?
Ne gre za informacije javnega značaja (4. čl. ZDIJZ izključuje arhiv RS)
Izključitve (so IJZ, a se zanje zakon ne uporablja v celoti– npr. 22. člen ZJN-2)
Izjeme po zakonu
(1. odstavek 6. člena ZDIJZ),

27. Dostop do informacij javnega značaja - izjeme
1. odst. 6. člena ZDIJZ (izjeme so naštete taksativno)
Najpogostejše izjeme v praksi:
varstvo osebnih podatkov
poslovna skrivnost (javni zavodi, agencije, skladi)
tajni podatki
varstvo upravnega, sodnega in kazenskega postopka, če bi z razkritjem informacije nastala škoda pri izvedbi tega postopka
notranje delovanje organa (če bi razkritje informacije povzročilo motnje pri delovanju organa)

28. Tajni podatki kot izjema
Za katere “tajne” podatke gre?
Kaj se lahko varuje s to izjemo?
Tajni podatek, ki izpolnjuje materialni in formalni kriterij po ZTP:
Javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalno – varnostna dejavnost države
Dokumenti morajo biti pravilno označeni s strani pooblaščene osebe + pisna ocena škodljivih posledic.
Ali je zaupen zapisnik seje občinskega sveta tajen podatek po ZTP?

29. POSLOVNA SKRIVNOST kot izjema
Razumevanje pojma poslovna skrivnost (39. čl. ZGD-1)
Posebnosti uporabe dostopa do informacij javnega značaja v javnem naročanju
Poslovna skrivnost v konfliktu z nadzorom porabe javnih sredstev ( 3. odst. 6. čl. ZDIJZ + test interesa javnosti)

30. 39. čl. ZGD-1 loči dva kriterija varovanja poslovne skrivnosti
Subjektivni:
pisna odredba,
način varovanja,
odgovornost oseb
Objektivni:
potreba po varstvu očitna,
z razkritjem bi nastala občutna škoda

31. Poslovna skrivnost  dolžnosti organa
po uradni dolžnosti mora poskrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivale odločitve organa (stranski udeleženci);
opozoriti, da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno, obrazložijo, kakšna škoda bi podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala;
po prejemu pojasnil oz. po preteku določenega roka lahko organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

32. Varstvo podatkov iz sodnih, kazenskih in upravnih postopkov kot izjema
Podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi
Zahtevana kumulativno dva pogoja:
podatki pridobljeni ali sestavljeni v zvezi s konkretnim postopkom
razkritje le-teh bi škodovalo izvedbi tega postopka (postopek še ni zaključen)

33. Osebni podatki kot izjema
1. Ali so osebni podatki prosto dostopne informacije javnega značaja?
2. Kateri osebni podatki ne morejo predstavljati varovanih osebnih podatkov in so vedno prosto dostopni?
3. Kako ravnamo, če dokument vsebuje osebne podatke?

34. Kaj je osebni podatek?
Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika.
Posameznik mora biti določen ali določljiv:
kaj pomeni “določljiv”?:
Ali je Slovenec Janez Novak določljiv?
Ali je Ljubljančan Janez Novak določljiv?
Glede na kaj se meri standard določljivosti v postopku po ZDIJZ?
Ali je posameznik, ki je prepoznaven točno določeni osebi, določljiv v smislu ZVOP-1?
(če način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa z vidika javnosti)

35. Kdaj se lahko obdelujejo osebni podatki v javnem sektorju. – 9. čl
Kdaj se lahko obdelujejo osebni podatki v javnem sektorju? – 9. čl. ZVOP-1
obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon;
osebna privolitev samo, če tako določa zakon;
obdelava zaradi izvrševanja pogodbe (namen)
izjema: nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti + ne poseže se v upravičen interes posameznika.

36. KRŠITEV varstva osebnih podatkov (?)
Kdaj gre torej za “razkritje OP, ki pomeni kršitev varstva osebnih podatkov”…?
… zato se ob presojanju vsakega dokumenta vprašamo …
Kadar za obdelavo osebnih podatkov (= razkritje javnosti) ni zakonske podlage
Ali obstaja kakšen zakon, ki dopušča razkritje osebnih podatkov javnosti!?!
Če zakon razkritje dopušča, govorimo o nevarovanem osebnem podatku 36

37. Primeri, ko obstaja zakonska podlaga, da ne gre za varovane osebne podatke, če se obdelujejo za določen namen:
Zakon o zemljiški knjigi (4. čl.) - načelo javnosti vpisov v glavno knjigo (ime in priimek lastnika parcele)
Zakon o sodnem registru (7. člen) – sodni register je javna knjiga (imena družbenikov,zakonitih zastopnikov)
Zakon o kmetijstvu (29. člen) – podatki iz upravnih odločb o dodelitvi sredstev po tem zakonu so javni, razen davčne številke, enotne matične številke in identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva;

38. Zakon o javnih financah (53
Zakon o javnih financah (53. člen) – podatki o dodeljenih subvencijah, državnih pomočeh, posojilih in drugih oblikah državnih pomoči, so javni;
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (38. člen) – plače v javnem sektorju so javne. Javnosti so dostopni naslednji podatki: podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovni plači, o dodatku ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.
ZDIJZ (3. odst. 6.čl.) – podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca

39. Katere informacije ne morejo predstavljati izjeme po ZDIJZ?
O tem ima ZDIJZ v 3. odst. 6. člena posebno določbo
Posebno določbo ima tudi Zakon o sistemu plač
v javnem sektorju (38. čl.)
…če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca!
Primeri:
naziv, položaj, službeni naslov, izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, napredovanja, izobrazba, del plače za delovno uspešnos t… 39

40. Delni dostop
Ali je v primeru, ko organ prosilcu posreduje informacijo z delnim dostopom, predpisan kakšen postopek?
Kdaj organu ni treba narediti
delnega dostopa?

41. Delni dostop Katere informacije prekrijemo pri delnem dostopu?
Na kakšen način jih prekrijemo?
Kaj pa v primeru, ko prosilec zahteva vpogled?

42. Primeri : Ali lahko razkrijemo npr…
… osebno ime uslužbenca, ki je vodil postopek in se nahaja na upravni odločbi? DA/NE
… osebno ime skupaj s stalnim prebivališčem javnega uslužbenca? DA/NE
… osebno ime uslužbenca, skupaj njegovim zdravstvenim stanjem? DA/NE
… znesek plače, ki ga za svoje delo prejema strokovni sodelavec v občinski upravi? DA/NE
… celoten plačilni listek javnega uslužbenca? DA/NE
… celoten sklep o dopustu tajnice v javnem sektorju? DA/NE
… primerjalno tabelo nesprejetih kandidatov za zaposlitev na delovnem mestu direktorja v javnem zavodu? DA/NE
… podatke o plačah direktorjev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države ali občine? DA/NE
… podatek o tem, kam in kdaj je šel na dopust župan? DA/NE
… podatek o tem, ali je vodja sektorja v sorodu z enim od zaposlenih? DA/NE
…seznam prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu, skupaj z razlogom odsotnosti? DA/NE 42

43. Kaj pa informacije za medije?
Ureja Zakon o medijih v 45. čl.
Roki – 20 delovnih dni – ZDIJZ,
7 oz. 3 delovni dnevi  ZMed;
ZMed – odgovori na vprašanja, ZDIJZ – dokumenti, ki so v materializirani obliki;
Pritožbeni postopek po ZMed – uporabljajo se določbe ZDIJZ, pritožba dovoljena samo, če odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta.

44. Proaktivno posredovanje informacij javnega značaja
Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja (9. člen ZDIJZ);
Oblikovanje spletne strani in obvezno posredovanje določenih informacij javnega značaja v svetovni splet;
Katalog informacij javnega značaja;
Cenik za posredovanje informacij (stroške posredovanja določa Uredba, na njeni podlagi pa organ lahko določi stroškovnik s soglasjem MJU); - organ mora prosilca na plačilo stroškov vnaprej opozoriti 44

45. Vprašanja so vedno dobrodošla…

46. Hvala za pozornost.