1. PREPOZNAVNOST DELOVNE TERAPIJE MED STAREJŠIMI -delavnica-
Študijski krožek Delovna terapija
Jerneja Križaj, Tanja Križaj, Anja Mesec, Špela Mihevc, Zorana Sicherl
Kongres delovnih terapevtov Slovenije, Bled, 26. oktober 2012

2. VSEBINA STANJE STAREJŠIH V SLOVENIJI PREVENTIVA
ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI V SLOVENIJI
STARANJE
DELOVNOTERAPEVTSKI POGLED NA STAREJŠE
SODELOVANJE UDELEŽENCEV DELAVNICE
RAZPRAVA

3. FILMČEK

4. STARANJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA
Kdaj govorimo o staranju prebivalstva?
vsak 6 Slovenec je star nad 64 let (16,6% prebivalstva)
Družbene spremembe izzivi rešitve
(Čuček, 2011)
16,6% prebivalcev SI je starih 65 let ali več (19,8% žensk, 13,3% moških) (2011),

5. ZDRAVSTVENO STANJE STAREJŠIH
Kdaj govorimo o dolgotrajni bolezni ali težavi?
- 2/3 ljudi nad 64 let ima stanje dolgotrajne b./t. (65%)
(Čuček, 2011)
Najpogostejši zdravstveni problemi:
1. Bolezni srca in ožilja
2. Rak
3. Poškodbe (padci doma ali po stopnicah)
4. Demenca
5. Depresije
6. Samomori
(Čuček, 2011; Rudolf & Prodan,2012; Šelb-Šemerl et al, 2010)

6. KAKOVOST ŽIVLJENJA
Od česa je odvisno kakovostno življenje posameznika? Kateri dejavniki vplivajo na to? 3 7 23 26 41
(Čuček, 2011)

7. Kdaj govorimo o revščini?
REVŠČINA
Kdaj govorimo o revščini?
pod pragom revščine znašli tudi upokojenci (18,3 %)
Stopnja tveganja revščine visoka za ženske, starejše od 64 let
(Čuček, 2011)

8. KAJ JE PREVENTIVA? Praevenire = Prea-preden in Venire-pride (lat.)
Pomeni izogniti se nekemu dogodku preko pravilnega in pravočasnega ukrepanja
SSKJ: dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi
(Healthy Europe, xx)

9. (CINDI, 1998; Sekcija za splošno medicino, 1996 & Švab, 2002)

10. NAMEN PREVENTIVE: vsem, ki aktivno skrbijo za svoje zdravje in tistim, ki imajo bodisi znano družinsko nagnjenje k določenim zdravstvenim težavam bodisi ponavljajoče zdravstvene težave.
ČAS: pravočasna preventiva, ocenjevanje in krepitev lastnega zdravstvenega stanja zmanjšuje možnosti pojava, zapletov in trajanja različnih zdravstvenih težav.
MULTIDISCIPLINARNI PRISTOP: skupina strovkovnjakov; zdravniki, specializirani za javno zdravje, socialno medicino, zdravstvene delavce, epidemiologe, mikrobiologe, zdravstvene inšpektorje, higienike, dietetike, sociologe, komunikacijske uradnike in drugi.
POUDAREK: izboljšanje zdravja in kakovosti življenja s preprečevanjem in zdravljenjem bolezni in drugih telesnih in duševnih težav.
(Global health sciences, xx)
CILJ: prispevati k vsestranskem nacionalnem prizadevanju za izgradnjo varnejše, bolj zdrave in bolj pravične družbe.

11. Vse bolj se uveljavlja načelo, da je vsak evro, vložen v preventivo, dolgoročno najboljša naložba.
(MZ, 2008)

12. PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI IN ZAVAROVANJU ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, 2010)
Dolgotrajna oskrba v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto
Razlog: staranje prebivalstva in vse večji delež starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju

13. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji
Skupno izhodišče
Gre za dalj časa trajajoče zagotavljanje različnih oblik podpore osebam, ki zaradi izgube ali odsotnosti telesne, psihične ali intelektualne samostojnosti, potrebujejo pomoč pri opravljanju temeljnih in podpornih življenjskih opravil
Dolgotrajna oskrba v Sloveniji
2004/ oseb (3%prebivalstva)
2050/ oseb
(Študija Evropske komisije, 2006)

14. Izzivi dolgotrajne oskrbe
Zagotavljanje splošne dostopnosti do kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe
Zagotavljanje vzdržnega financiranja
Krepitev usklajenega izvajanja socialnih in zdravstvenih storitev
Spodbujanje oskrbe na domu in v skupnosti
Izboljševanje pogojev zaposlovanja

16. “Young old” (65 – 74 let) “Old old” (75 – 84 let) “Oldest old” (85+)
(Uhlenberg, 2009)

17. “…kakovost življenja ni nič manj pomembna kot njegova dolžina in bi bilo potrebno ljudem omogočiti, da starost uživajo znotraj svojih družin in skupnosti, kjer jim bodo omogočeni izpolnitev, zdravje, varnost in zadovoljstvo…” (Združeni narodi, 1982)

18. ZDRAVO IN AKTIVNO STARANJE
“proces optimiziranja priložnosti za
zdravje, participacijo in varnost, da bi
izboljšali kakovost življenja starostnikov.”
(SZO, 2002)

19. Zdravje je stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali slabotnosti/nemoči (SZO, 1948) Delovna terapija kot pogoj za zdravje in dobro počutje navaja vključenost v okupacijo (Law et al, 1998)

20. VPLIV STAROSTI NA TELESNE FUNKCIJE
Funkcije čutil
Vestibularne funkcije
Proprioceptivne funkcije
Funkcije živčevja, mišičja in okostja
Funkcije srčno žilnega sistema
Specifične duševne funkcije
(Radomsky & Latham, 2008)

21. Pomen preventive v delovni terapiji (splošno)
Usmerjena je v maksimalno doseganje oz. ohranjanje zdravja, samostojnost ter od zdravja odvisno kakovost življenja preko izvajanje DA

22. Preventiva v delovni terapiji pri starostnikih
Prepoznavanje vlog in aktivnosti, ki posameznika zadovoljujejo
Aktivnosti za povečanje socializacije
Prilagoditve okolja
PADCI
(Radomsky & Latham, 2008)

23. Pozitivni vplivi preventivne delovne terapije:
Occupation in Lifestyle Redesign: The Well Elderly Study Occupational Therapy Program
(Jackson et al., 1998)

24. HVALA ZA POZORNOST!

25. REFERENCE
Rudolf, A., & Prodan, V. (2012). Izbrani zdravstveni kazalniki SZO za Slovenijo in EU. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). Dostopno na
Čuček, S. (2011). Svetovni dan zdravja Statistični urad Republike Slovenije (SURS).Dostopno na
Švab, I. & Rotar Pavlic, D. (2002). Družinska medicina. Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, Ljubljana, 2002.
CINDI Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana (1998). Preventiva v osnovnem zdravstvu, Priporocila za prakso. Ljubljana, 1998.
Sekcija za splošno medicino, SZD, Zbirka PiP (1996). Preventiva v splošni medicini, 13. ucne delavnice za zdravnike splošne medicine. Ljubljana, 1996.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) (2010). Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Dostopno na
Uhlenberg, P. (2009). International Handbook of Population Aging.Springer Science + Business Media B.V.
Law, M., Steinwender, S., & Leclair, L. (1998). Occupation, health and well-being. Canadian Journal of Occupational Therapy, 65(2),
United Nations (1982). The Vienna International Plan of Action Ageing. Dostopno na

26. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ),(2008)
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ),(2008). Preventivni zdravstveni pregledi. Dostopno na
World Health Organisation (2002). Active Ageing. A Policy Framework.Geneva: WHO.
Radomski, M.V. & Trombly Latham, C.A. (2008). Occupational therapy for physical dysfunction, 6th Ed. Baltimore: Lippincot Williams &Wilkins &Wolters Kluwers
Jackson, J., Carlson, M., Mandel, D., Zemke, R., & Clark, F. (1998). Occupation in lifestyle redesign: The well elderly study occupational therapy program. The American Journal of Occupational Therapy; 52:
Helthy Europe. Zdravje in preventiva. Dostopno na
Global health sciences. Prevention and public health group. Dostopno na
World Health Organisation (1948). Preamble to the Constitution of the World Health Organization as adopted by the International Health Conference, New York, June, 1946; signed on 22 July 1946 by there presentatives of 61 States (Official Records of the World Health Organization, no. 2, p. 100) and entered into force on 7 April Dostopno na
Šelb-Šemerl, J., Mihevc Ponikvar, B., Primic Žakelj, M. Rok Simon, M., Tomšič, S., & Zadnik, V. (20X0). Zdravje starejših. Inštitut za varovanje zdravja RS. Dostopno na

27. Predvajana filma Never to old;
Never stop