1. Transnacionalno izobraževanje (TNI)
Tina Ušaj
MVZT, Oddelek za priznavanje izobraževanja
ENIC/NARIC
(Ljubljana, 04. marec 2009)

2. Tudi v Sloveniji že več čaša zaznavamo vplive globalizacije na visoko šolstvo in pojav tako imenovanega transnacionalnega izobraževanja- TNI (v Sloveniji bolje poznamo skupne programe – joint degrees, ki so posebej urejeni v ZViS-u).
Ena izmed posledic globalizacijskega vpliva v izobraževanju je hiter razvoj TNI, ki v širšem pomenu obsega:
izobraževanje v podružnicah določene institucije, ki delujejo v drugi državi (lahko so del nekega šolskega sistema, lahko pa tudi ne),
institucije, ki nudijo izobraževanje na daljavo,
izobraževanje v mednarodnih institucijah ali organizacijah
skupne programe izobraževanja dveh ali več institucij v domači in tuji državi,
izobraževanje na virtualnih univerzah.

3. Pojem TNI
Transnacionalno izobraževanje je opredeljeno kot: vsi tipi visokošolskih študijskih programov ali izobraževalnih storitev (vključno s študijem na daljavo) pri katerih se izobraževanje učencev izvaja v državi, ki je izven države sedeža institucije.

4. V zadnjih letih in še posebej z razvojem modernih informacijskih tehnologij, je postal fenomen t. i. transnacionalnega učenja vse bolj in bolj razširjen.
V primeru TNI se študentje ne selijo v druge dežele – študirajo v domači državi ali celo doma, pridobljene kvalifikacije pa so podeljene v imenu tuje institucije.
TNI ima pozitivne in negativne strani. Problemi priznavanja izobraževanja za TNI kvalifikacije lahko izvirajo iz dejstva, da kvaliteta TNI programov (kot tujih programov) morda ni preverjena v državi gostiteljici oziroma da je kvaliteta programa, ponujenega v tujini, prikrita akreditacijskemu sistemu v izvorni državi.

5. Težave, s katerimi se soočajo države gostiteljice, so sledeče:
dvomi o strokovnosti in znanju osebja, ki je del priprave TNI;
dejstvo, da se transnacionalni programi včasih precej razlikujejo od tistih, ki so ponujeni na sedežu institucije;
dejstvo, da so TNI kvalifikacije včasih kvalitativno okrnjene (“lažja pridobitev”) – ponudniki TNI skrajšajo čas študija ali pa znižajo kriterije za sprejem na te programe
TNI programe izvajajo ne-akreditirane/ nevisokošolske institucije (npr. podjetja, izobraževalni centri…).

6. Pozitivni vidiki TNI - razlogi za širitev TNI
TNI je posledica skupnih interesov tujih institucij, ki TNI program ponujajo in domačih institucij, ki ga izvajajo. Pogosto je TNI odgovor na povpraševanje po nadgradnji izobrazbe, na katero državni sistem ni zmožen odgovoriti; npr.:
državni sistem ne ponuja tovrstnega programa;
državni sistem ponuja elitno visoko šolstvo, kamor mnogo kvalificiranih kandidatov ni sprejetih;
veliko državnih sistemom ne ponuja izobraževanja ob delu;
državni sistem ne ponuja izobraževanja, ki bi se odvijal v manjšinskih jezikih;
državni sistem na nek način omejuje ženskam dostop do študija;
državni sistem je predrag;
transnacionalni programi so privlačnejši;
finančni aspekt (dobiček ponudnikov TNI)

7. TNI lahko vsebuje več vrst dogovorov.
Načini izvajanja programov (»Programme articulations«) so posledica sodelovanja med visokošolskimi institucijami iz različnih držav. Te lahko vodijo do npr. združevanja programov in skupnih ali dvojnih stopenj (degrees).
Če sta izvorna institucija ter institucija izvajanja ustrezno akreditirani (javnoveljavni) kot visokošolski v obeh (/eni od) državah, potem s priznavanjem TNI ni pričakovati prevelikih težav.

8. VRSTE transnacionalnega sodelovanja
1. BRANCH CAMPUS: Visokošolske institucije lahko ustanovijo podružnice (t. i. »branch campuses«) v drugih državah. Večinoma je materinska institucija akreditirana in torej priznana v lastni državi. Iz številnih razlogov pa se je, kot pri vseh drugih tipih transnacionalnega izobraževanja, priporočljivo pozanimati, če iz dejstva, da je materinska institucija priznana, avtomatsko velja to tudi za njene podružnice.
2. FRANŠIZA: Eden izmed najbolj pogostih primerov TNI je t. i. »franchising« (podeljevanje koncesij): tuja institucija fizično ne vzpostavi podružnice v državi izvajanja, namesto tega pa dopusti, da njene programe v celoti izvaja domača institucija v državi izvajanja. Kvalifikacije (naziv, stopnja), ki jih pridobijo učenci, so takšne, kot jih podeljuje tuja institucija. Tovrstno (franšizno izvajano) TNI je v državi izvajanja lahko priznano ali pa ne, npr. v primeru,
- ko gre za ne-visokošolsko izobraževalno institucijo,
-podjetje, ki vodi tečaje
-podjetje, ki je ustanovljeno zgolj in samo zaradi izvajanja tovrstnih franšiznih programov.
»Franchising« ponavadi vključuje predstavnike, zastopnike, ki upravljajo in izvajajo program, ki pridobivajo študente, organizirajo štipendiranje, ponujajo informacije študentom itd.

9. 3. OFFSHORE INSTITUCIJE: Tuje institucije v domači državi (offshore institutions) trdijo, da pripadajo izobraževalnemu sistemu druge države, toda ponavadi nimajo materinske institucije v tej drugi državi (npr. tuja institucija v Sloveniji trdi, da pripada visokošolskemu izobraževalnemu sistemu druge države, npr. Amerike, pri čemer v Ameriki sploh ni sedeža institucije).
4. MEDNARODNE INSTITUCIJE: Nekateri ponudniki TNI trdijo, da so mednarodna institucija. Če je institucija mednarodna, potem kvalifikacije, ki jih podeljuje, ne pripadajo izobraževalnemu sistemu nobene določene države. Če ni nobena država odgovorna za kvaliteto izobraževanja, ki ga ta institucija ponuja, naj bi za preverjanje kvalitete slednjega bilo pristojno morebitno mednarodno akreditacijsko telo, seveda na podlagi nekega konsenza držav podpisnic/ pristopnic.
5. E-LEARNING in druge oblike: Znaten del transnacionalnega izobraževanja je ponujen v obliki študija na daljavo (e-learning/ drugo). Danes študij na daljavo skoraj vedno vključuje komponento poučevanja, konzultacij in vodenja in precej pogosto so izpiti in zagovori tez organizirani v državi, kjer študent živi. Delovanje študija na daljavo prek izobraževalnih stičnih točk je precej podobno izvajanju franšiznih programov.

10. Pri ocenjevanju kvalifikacije pridobljene preko TNI je potrebno preučiti več dejavnikov:
1. Avtentičnost
2. Kvaliteta
3. Osebje

11. 1. Avtentičnost.
Ker so programi, ponujeni prek TNI večkrat drugačni od tistih, ki so ponujeni na materinski tuji instituciji (krajši, drugačen jezik poučevanja, drugačna akademska zasedba), in ker velikokrat poučuje lokalno osebje v drugem jeziku, kot ga govorijo v izvorni državi institucije, se pojavlja vprašanje ali so kvalifikacije pridobljene prek TNI res enakovredne tistim, ki jih študentje pridobijo na materinski instituciji.

12. 2. Kvaliteta.
Akreditacijska telesa, ki ocenjujejo in preverjajo kvaliteto na izvorni instituciji, velikokrat nimajo možnosti in ne ocenjujejo tudi kvalitete programov, ki se izvajajo v tujini. Akreditacijska telesa države izvajanja velikokrat ne posegajo (ne preverjajo) v kvaliteto programov, ki se izvajajo prek TNI.

13. 3. Osebje.
Vprašanje kvalitete izvajanega programa vključuje tudi vprašanje kvalitete akademskega kadra. Eno izmed opažanj je, da so pogoji, zahteve za učinkovitost in vključenost akademskega kadra v raziskovanje na podružnicah/franšizah v tujini, precej razlikujejo od zahtev na izvorni instituciji.

14. PRIZNAVANJE IZOBRAŽEVANJA
Problemi povezani s priznavanjem TNI kvalifikacij v skladu z ZPVI (Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, Ur. List RS, št. 73/04)

15. Omenjene lastnosti TNI vodijo ocenjevalce TNI programov do zaključkov, da se dejstvo, da se visokošolske kvalifikacije pridobljene na matični instituciji priznavajo, ne more avtomatično aplicirati na priznavanje kvalifikacij pridobljenih preko transnacionalnega izobraževanja.

16. Še pomembneje, današnji najpomembnejši mednarodni instrument priznavanja tujega izobraževanja – Lizbonska konvencija– se strogo nanaša na visokošolske kvalifikacije, ki jih študentje pridobijo v »drugi državi« (»gained in another country«) in v principu ni direktno uporabna za kvalifikacije TNI.

17. Pridobitev izobrazbe na ozemlju države izvora izobraževanja (element ekstra-teritorialnosti) je torej predpogoj za priznavanje izobraževanja v skladu z Lizbonsko konvencijo in TNI v osnovi ni predmet priznavanja izobraževanja skladno s to v Sloveniji ratificirano mednarodno pogodbo. TNI se namreč izvaja na temelju gospodarske pogodbe in velja za storitveno dejavnost.

18. Z namenom, da bi se odprla možnost priznavanja tudi izobraževanja pridobljenega preko TNI, je bil predviden poseben sistem, ki pod določenimi pogoji omogoča priznavanje TNI izobraževanja v skladu z Lizbonsko konvencijo.

19. Lizbonska konvencija (VI. Poglavje, člen VI
Lizbonska konvencija (VI. Poglavje, člen VI. 5) določa, da “vsaka pogodbenica lahko določi, da se priznavanje VŠ kvalifikacij, ki jih na njenem ozemlju podeljujejo tuji izobraževalni zavodi, ureja po določbah notranje zakonodaje ali posebnih sporazumov, sklenjenih z matično državo teh zavodov.

20. Riga, 6. junij 2001 in revised version 2007
Kodeks – orodje za reševanje problemov
Sprejet je bil Lizbonski Konvenciji komplementaren dokument, ki določa pogoje priznavanja TNI:
Code of Good Practice in the Provision of Transnational Education (EC/ UNESCO),
Riga, 6. junij 2001 in revised version 2007
(Pravila dobre prakse za obravnavo transnacionalnega izobraževanja, v nadaljevanju Kodeks).

21. Podpisnice Lizbonske konvencije se z uvedbo Kodeksa strinjajo, da lahko TNI postane predmet Lizbonske konvencije (ter posledično ZPVI na slovenskih tleh) zgolj v primeru, ko dosega skladnost s pogoji Kodeksa in posledično z določili nacionalne visokošolske zakonodaje.

22. Razlogi za uvedbo Kodeksa (Pravila dobre prakse za obravnavo transnacionalnega izobraževanja):
hiter razvoj TNI in težave pri obravnavi diplom, pridobljenih s tovrstnim izobraževanjem;
medinstitucionalne povezave/ brez povezave s katerikolim šolskim sistemom
zagotavljanje kvalitete študijskih programov in diplom
promocija mobilnosti in njenih pozitivnih učinkov
nastal na osnovi pravil, priporočil, pozitivnih izkušenj glavnih ponudnikov TNI: - iz Avstralije - iz Združenega kraljestva - iz Združenih držav Amerike

23. 2. del – načela (principles)
Vsebina Kodeksa
Uvod
1. del - terminologija
2. del – načela (principles)
Komentar k Pravilom dobre prakse za obravnavo transnacionalnega izobraževanja (Explanatory memorandum) – razlagalni dokument k vsebini Kodeksa

24. Osnovna vsebinska določila Kodeksa:
1. Kodeks izrecno določa, da morajo biti pogodbe o izvajanju TNI skladne z nacionalno zakonodajo na področju visokega šolstva, in sicer v obeh državah, tako v državi izvora kot tudi v državi gostiteljici TNI.
2. Sporazumi (o sodelovanju/ izvajanju izobraževanja) morajo biti pisni ter pravno zavezujoči in imajo obliko pogodbe, ki določajo pravice in obveznosti vseh partnerjev.

25. 3. Akademski in kvalitativni standardi TNI programov, kot tudi vse zahteve, ki se tičejo učinkovitosti osebja, morajo biti vsaj primerljivi (/usklajeni s) tistim v izvorni instituciji kot tudi visokošolskim standardom v državi prejemnici. Izvorna institucija in institucija v državi gostiteljici sta zadolženi in polno odgovorni za zagotavljanje kakovosti ter nadzor nad kakovostjo.

26. 4. Posebna pozornost je namenjena transparentnosti izvajanja TNI in dajanja vseh in zanesljivih informacij na zahtevo države gostiteljice.
5. Sprejem študentov, aktivnosti poučevanja in učenja, izpitni in ocenjevalni pogoji ter akademsko delo za transnacionalne študijske programe naj bi bili enaki tistim v enakih programih, ki jih izvaja izvorna institucija.

27. Popolna skladnost z zahtevami naštetimi v Kodeksu, je zagotovilo, da so transnacionalno pridobljene visokošolske kvalifikacije iste kvalitete kot tiste, ki jih podeljuje izvorna visokošolska institucija po uspešni opravitvi programa na samem sedežu.

28. Kodeks določa, da v kolikor so kvalifikacije izdane preko transnacionalnega izobraževanja skladne z določili Kodeksa, se slednje lahko štejejo kot predmet Lizbonske konvencije o priznavanju.

29. Priznavanje TNI kvalifikacij v Sloveniji:
TNI lahko postane predmet Lizbonske konvencije ter posledično ZPVI zgolj v primeru, ko dosega skladnost s pogoji Kodeksa.

30. Kodeks izrecno določa, da morajo biti pogodbe o izvajanju TNI skladne z nacionalno zakonodajo na področju visokega šolstva, in sicer v obeh državah, tako v državi izvora kot tudi v državi gostiteljici TNI.

31. Visokošolska zakonodaja v Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o visokem šolstvu določa, da je za pridobitev javnoveljavnosti visokošolskih študijskih programov potrebna akreditacija programa (32. člen ZVIS – soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo) ter za zakonito delovanje visokošolskega zavoda akreditacija institucije (16. člen ZVIS - vpis v razvid visokošolskih zavodov).
Navedene predpostavke, akreditiranost programa in institucije, so osnovni predpogoji v upravnem postopku priznavanja izobraževanja v skladu z ZPVI.

32. Kaj v primeru, ko TNI ni predmet priznavanja v skladu z ZPVI?
1. Izobraževanje pridobljeno na tovrsten način, lahko v Republiki Sloveniji stranka koristi za namen nadaljevanja izobraževanja preko vštevanja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti.
2. Tovrstno izobraževanje je cenjeno tudi na trgu dela.

33. Izzivi: Ureditev TNI v slovenskem prostoru:
Slovenija ima zakonsko regulirane zgolj nekatere oblike TNI in sicer:
Joint Degree: 33.b člen ZViS (skupni študijski programi)
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. Za skupne študijske programe visokošolski zavodi, poleg določb tega zakona, upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.
Podružnice v tujih državah

34. IZZIVI: Potrebne zakonske spremembe glede TNI v slovenskem visokošolskem prostoru (uvedba transparentnosti glede javnoveljavnosti TNI v slovenskem prostoru):
1. Sprejetje pravil/ meril za akreditacijo/registracijo TNI programov in institucij s strani Sveta RS za visoko šolstvo
Natančna določitev vrst TNI programov v Sloveniji
Natančna določitev meril ter standardov glede kontrole njihove kvalitete
Natančna določitev postopkov za izvedbo kontrole nad programi ter institucijami (po zgledu postopka akreditacije), brez morebitnega omejevanja pozitivnih učinkov TNI izobraževanja
2. Uvedba ažurnih in transparentnih baz obstoječih TNI programov ter TNI ponudnikov, tako javnoveljavnih programov, ki so predmet ZPVI, kot tudi nejavnoveljavnih programov, ki sodijo v takoimenovano vseživljensko učenje (Life Long Learning).